Page 27 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 27
upor pod belo zastavo svobode
ra avanti che se acomodassero insieme, et poi se missero alla vuoga, et portorno
via la galia).16
Na njej je bilo namreč kakih dvesto galjotov, ki v veliki večini niso bili
seznanjeni z naklepi vodij upora in tudi niso nujno soglašali z uporom in be-
gom, zato so jih k veslanju priganjali tako, da so jim grozili, jih tepli in jim dr-
žali rezila na vratu. Vodje upora so hodili med veslači s sabljami in drugim
orožjem v roki ter udrihali po tistih, ki niso veslali. K veslanju so prisilili tudi
nekatere može posadke, potem ko so jih razorožili in onesposobili, in marsi-
kdo je bil pošteno pretepen. Medtem ko so uporniki osvobajali druge galjote
iz okovov, so ostali nadaljevali z veslanjem, da ne bi izgubljali časa in hitros-
ti – trije so veslali, medtem ko so odklepali četrtega na klopi, saj jih je za vsa-
kim veslom sedelo po štiri.17
Francesco Ponentin iz Gallipolija v Apuliji in drugih petnajst do dvajset
Ponentinov, to je »Zahodnjakov« iz zahodnega Sredozemlja in posebej z za-
hodnih obal italijanskega polotoka, je prevzelo vodenje plovbe (Francesco Po-
nentin, et altri 15 o 20 ponentini, che hanno menado la galia, et fatto il peota).
Ko so se že oddaljili od obale, je Andrea Ponentin iz Apulije menil, da je čas,
da »se okusi krmilo«, in naj se usmerijo proti odprtemu morju ter odjadrajo
proti Apuliji. A večina se z njim ni strinjala. Menila je, da je primerneje ubra-
ti »krajšo pot« ter galejo usmeriti »na kopno, da bomo takoj rešeni« (horsu
via, che se assagia l‘artimon, se femo vella, che andemo sotto vento in Pugia /.../
andemo pur qua in terra alla curta che semo salvi subbito /.../ Andrea Ponen-
tin, che saltò al timon, et diceva, che vada alla volta del colfo, et tutti dicevano
no, no, alla volta de terra). Prevladalo je mnenje, naj se galeja usmeri proti kop-
nemu, da bi čim prej prispeli do bližnje habsburške obale – v pogovorih se je
najpogosteje omenjal Štivan pri Devinu. Na premec galeje je stopil svobodni
galjot Ivan Anton z vzdevkom »Opečeni« (Brusado), ki je bil doma iz bližn-
jega habsburškega Gradišča ob Soči, in usmerjal plovbo proti znanim doma-
čim krajem (Zuan Antonio da Gradisca ch‘era di libertà era a prova, et coman-
dava al timon, et ne ha condotto in quel loco).18
16 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v–20v, Andrea Bassanese dalla Rosa ditto Nicoletti q. Pietro
servitore del cancelliero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605).
17 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 31–33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma
(Gorica, 6. maj 1605).
18 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v–20v, Andrea Bassanese dalla Rosa ditto Nicoletti q. Pietro
servitore del cancelliero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v–32, Christoforo q. Tho-
mio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 36, Koper, Anzolo del q. Zamaria Pagia-
rin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43–44, Piero del q. Antonio
de Boneto Venetian sforzado nella galia Loredana (Koper, 9. maj 1605).
27
ra avanti che se acomodassero insieme, et poi se missero alla vuoga, et portorno
via la galia).16
Na njej je bilo namreč kakih dvesto galjotov, ki v veliki večini niso bili
seznanjeni z naklepi vodij upora in tudi niso nujno soglašali z uporom in be-
gom, zato so jih k veslanju priganjali tako, da so jim grozili, jih tepli in jim dr-
žali rezila na vratu. Vodje upora so hodili med veslači s sabljami in drugim
orožjem v roki ter udrihali po tistih, ki niso veslali. K veslanju so prisilili tudi
nekatere može posadke, potem ko so jih razorožili in onesposobili, in marsi-
kdo je bil pošteno pretepen. Medtem ko so uporniki osvobajali druge galjote
iz okovov, so ostali nadaljevali z veslanjem, da ne bi izgubljali časa in hitros-
ti – trije so veslali, medtem ko so odklepali četrtega na klopi, saj jih je za vsa-
kim veslom sedelo po štiri.17
Francesco Ponentin iz Gallipolija v Apuliji in drugih petnajst do dvajset
Ponentinov, to je »Zahodnjakov« iz zahodnega Sredozemlja in posebej z za-
hodnih obal italijanskega polotoka, je prevzelo vodenje plovbe (Francesco Po-
nentin, et altri 15 o 20 ponentini, che hanno menado la galia, et fatto il peota).
Ko so se že oddaljili od obale, je Andrea Ponentin iz Apulije menil, da je čas,
da »se okusi krmilo«, in naj se usmerijo proti odprtemu morju ter odjadrajo
proti Apuliji. A večina se z njim ni strinjala. Menila je, da je primerneje ubra-
ti »krajšo pot« ter galejo usmeriti »na kopno, da bomo takoj rešeni« (horsu
via, che se assagia l‘artimon, se femo vella, che andemo sotto vento in Pugia /.../
andemo pur qua in terra alla curta che semo salvi subbito /.../ Andrea Ponen-
tin, che saltò al timon, et diceva, che vada alla volta del colfo, et tutti dicevano
no, no, alla volta de terra). Prevladalo je mnenje, naj se galeja usmeri proti kop-
nemu, da bi čim prej prispeli do bližnje habsburške obale – v pogovorih se je
najpogosteje omenjal Štivan pri Devinu. Na premec galeje je stopil svobodni
galjot Ivan Anton z vzdevkom »Opečeni« (Brusado), ki je bil doma iz bližn-
jega habsburškega Gradišča ob Soči, in usmerjal plovbo proti znanim doma-
čim krajem (Zuan Antonio da Gradisca ch‘era di libertà era a prova, et coman-
dava al timon, et ne ha condotto in quel loco).18
16 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v–20v, Andrea Bassanese dalla Rosa ditto Nicoletti q. Pietro
servitore del cancelliero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605).
17 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 31–33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma
(Gorica, 6. maj 1605).
18 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v–20v, Andrea Bassanese dalla Rosa ditto Nicoletti q. Pietro
servitore del cancelliero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v–32, Christoforo q. Tho-
mio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 36, Koper, Anzolo del q. Zamaria Pagia-
rin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43–44, Piero del q. Antonio
de Boneto Venetian sforzado nella galia Loredana (Koper, 9. maj 1605).
27
