Page 109 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Marketizacija 109

nega telesa za merjenje kakovosti visokega šolstva). Zaposlovanje rednih uči-
teljev bi povzročilo neprijetne skrbi in stroške, zato opravljajo večino pouka
s pogodbenimi sodelavci. Prehod na določanje faktorjev študijskim progra-
mom (in ne fakultetam) je razmere še poslabšal, saj znanstvena klasifikacija
programov ni nujno povezana s ceno njihove izvedbe. Visoka strokovna šola,
ki ji uspe tako rekoč usmerjeni program s številnimi študenti uvrstiti v ume-
tniško kategorijo z najvišjim faktorjem 4,5, bo dobivala enaka sredstva po štu-
dentu kot Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, ki vzgaja eli-
tne umetnike.

Zavedati se moramo, da bodo tudi potencialni študentje sčasoma spoz-
nali, da je kakovost njihovega izobraževanja in ne le potrdilo o diplomira-
nju tisto, kar jim bo omogočilo uspešno tekmovanje na trgu dela. In če ne
bodo dobili pričakovane kakovosti na visokošolskih institucijah, se bodo
pač preusmerili na tuje. Odšli bodo seveda najboljši, najbolj talentirani,
najbolj obetajoči. Nekateri tovrstno prehajanje, mobilnost pozdravljajo,
saj da prispeva k mešanju idej, prinaša v slovensko družbo nov zagon, ipd.
Vprašanje je le, ali se bodo želeli in ali bodo sploh imeli možnost, da bi se
vrnili. Pri tem pa spet naletimo na nacionalni interes, ki ga marsikdo raz-
lično interpretira in celo zlorablja.