Page 111 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Nacionalni interes

Nacionalni interes je zelo raztegljiva dobrina in odvisna tudi od namer tis-
tega, ki se nanj sklicuje. Bučar (2001, 149) tako pravi: »To, kaj je v posame-
zni državi nacionalni interes, ni objektivna kategorija, je določeno od poli-
tičnih elit.« Nacionalni interes je nenazadnje upoštevan pri predpisovanju
učnega jezika v visokem šolstvu, saj ga predpisuje tudi Zakon o visokem
šolstvu, v 8. členu. Statuti univerz praviloma določajo tudi pisanje diplom-
skih del v slovenščini. Države so ustvarile izobraževalne sisteme za (re)pro-
dukcijo kulturnih tehnik (branje/pisanje v domačem jeziku npr.), sčasoma
pa so postali del socialne infrastrukture pod pristojnostjo vlade.

Pod temo nacionalni interes smo kategorizirale naslednje pojme iz
obravnavanih besedil: javna percepcija edukacijskega sistema, javna podpo-
ra terciarnemu izobraževanju, socialni transferji, izobraževalni nacionalni
interesi, pomen izobraževanja za državnost, državljanska vzgoja, preživetje
skupnosti, državna raziskovalna in razvojna politika, nacionalni izobraže-
valni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadnacionalna regulacija.

Močnik (2010) razmišlja o vplivu bolonjske reforme na nacionalne vi-
sokošolske izobraževalne sisteme:

Bolonjski model je sam doživel velike spremembe: na začetku so bolonjski
proces vodile univerze, dokončala pa so ga ministrstva, države in EU. Temu
ustrezno se je spremenila tudi vsebina: na začetku je šlo za avtonomijo in so-
delovanje univerz, na koncu je nastal vzorec, ki je povzet po razsvetljensko-
-monarhičnih vzorcih šolskega sistema v času obveznega šolanja. Bolonjski
model je nesrečen zato, ker na univerzo uvaja model, ki je smiseln v nacional-
nih izobraževalnih sistemih za obvezno šolstvo in mogoče še za šole druge