Page 106 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Zato se je zgodilo, da se je znanje pretvorilo v tržno dobrino, delavci univer-
ze pa so postali prekariat. Vedno manj je dolgoročnih zaposlitev, profesorji in
asistenti so v vedno bolj negotovem položaju. Poleg tega je število kandida-
tov za študij na univerzi vse večje. V Sloveniji se sedemdeset odstotkov dija-
kov, ki so zaključili srednjo šolo, vpisuje v visokošolske programe. To pome-
ni, da bo velik del prebivalstva pridobil visokošolsko izobrazbo, na koncu pa
bodo ugotovili, da služb zanje ni. Obenem pa se jim zdi, da bi bilo brez uni-
verzitetne diplome njihovo izhodišče še slabše. To jim povzroča takšne fru-
stracije, da jih je pravzaprav nemogoče izraziti.
Inflacija diplomantov, visokošolskih programov in zavodov, predvsem
družboslovnega tipa povzroča na izobraževalnem trgu pravo zmedo. Pot-
rebnega bo kar nekaj časa, da se bodo razmere ustalile in izkristalizirale.
Odjemalci storitev, tako študentje kot zaposlovalci, bodo sčasoma sami
106 povedali, kakšno kakovost želijo in pričakujejo od izbranih visokošolskih
ustanov. Burawoy (2011) nadaljuje na temo marketizacije:
Potrebujemo teorijo dinamičnih ciklov kapitalistične akumulacije. Mis-
lim, da smo trenutno v tretjem ciklu svetovne marketizacije, torej ponovne-
ga vzpona tržnih zakonitosti. Izhajam iz ideje, da se trg venomer razširja, kar
povzroči odpor in se zato skrči, nakar se začne ponovno razširjati. Osnovno
vprašanje pa je, zakaj se tržne zakonitosti venomer razširjajo. Govorimo lah-
ko o tem, da kapitalizem sam proizvaja mehanizme, ki vzpon trga zatirajo, ni-
sem pa prepričan, da imamo pravo teorijo o tem, zakaj se njegovi valovi ved-
no znova razširjajo.
Krečičeva (2011) povzema predavanje sociologa Burawoya na Fakulteti
za družbene vede, ki se sprašuje ali je »univerza, tradicionalno avtonomna
institucija proizvajanja in posredovanja vednosti, v današnjem času in sis-
temu še lahko izpolnjuje svojo nalogo ali je postala predmet komercializa-
cije, logike delovanja trga, žrtev paradigme učinkovitosti in uporabnosti«:
Po prepričanju Michaela Burawoya, ki je velik del kariere posvetil preučeva-
nju delavstva, delovnih prostorov v različnih državah in se v zadnjih letih po-
sveča preučevanju institucije univerze, slednja te funkcije ne opravlja več. Po
tretjem valu marketizacije ali potrgovljenja (marketization) sta del kapitali-
stičnega poblagovljenja tudi informacija in vednost. Po Burawoyu danes pre-
vladujeta dva modela univerze; tržni in regulativni model. Primer prvega je
postala njegova lastna Univerza Berkeley. Zaradi zmanjševanja državnih sub-
vencij univerzi so se povišale šolnine za študente (od tisoč dolarjev pred tride-
setimi leti na deset tisoč dolarjev danes), odpuščali so akademsko osebje, ni-
žali plače in podobno. Posledica vstopa univerze na trg je po Burawoyu to, da
Zato se je zgodilo, da se je znanje pretvorilo v tržno dobrino, delavci univer-
ze pa so postali prekariat. Vedno manj je dolgoročnih zaposlitev, profesorji in
asistenti so v vedno bolj negotovem položaju. Poleg tega je število kandida-
tov za študij na univerzi vse večje. V Sloveniji se sedemdeset odstotkov dija-
kov, ki so zaključili srednjo šolo, vpisuje v visokošolske programe. To pome-
ni, da bo velik del prebivalstva pridobil visokošolsko izobrazbo, na koncu pa
bodo ugotovili, da služb zanje ni. Obenem pa se jim zdi, da bi bilo brez uni-
verzitetne diplome njihovo izhodišče še slabše. To jim povzroča takšne fru-
stracije, da jih je pravzaprav nemogoče izraziti.
Inflacija diplomantov, visokošolskih programov in zavodov, predvsem
družboslovnega tipa povzroča na izobraževalnem trgu pravo zmedo. Pot-
rebnega bo kar nekaj časa, da se bodo razmere ustalile in izkristalizirale.
Odjemalci storitev, tako študentje kot zaposlovalci, bodo sčasoma sami
106 povedali, kakšno kakovost želijo in pričakujejo od izbranih visokošolskih
ustanov. Burawoy (2011) nadaljuje na temo marketizacije:
Potrebujemo teorijo dinamičnih ciklov kapitalistične akumulacije. Mis-
lim, da smo trenutno v tretjem ciklu svetovne marketizacije, torej ponovne-
ga vzpona tržnih zakonitosti. Izhajam iz ideje, da se trg venomer razširja, kar
povzroči odpor in se zato skrči, nakar se začne ponovno razširjati. Osnovno
vprašanje pa je, zakaj se tržne zakonitosti venomer razširjajo. Govorimo lah-
ko o tem, da kapitalizem sam proizvaja mehanizme, ki vzpon trga zatirajo, ni-
sem pa prepričan, da imamo pravo teorijo o tem, zakaj se njegovi valovi ved-
no znova razširjajo.
Krečičeva (2011) povzema predavanje sociologa Burawoya na Fakulteti
za družbene vede, ki se sprašuje ali je »univerza, tradicionalno avtonomna
institucija proizvajanja in posredovanja vednosti, v današnjem času in sis-
temu še lahko izpolnjuje svojo nalogo ali je postala predmet komercializa-
cije, logike delovanja trga, žrtev paradigme učinkovitosti in uporabnosti«:
Po prepričanju Michaela Burawoya, ki je velik del kariere posvetil preučeva-
nju delavstva, delovnih prostorov v različnih državah in se v zadnjih letih po-
sveča preučevanju institucije univerze, slednja te funkcije ne opravlja več. Po
tretjem valu marketizacije ali potrgovljenja (marketization) sta del kapitali-
stičnega poblagovljenja tudi informacija in vednost. Po Burawoyu danes pre-
vladujeta dva modela univerze; tržni in regulativni model. Primer prvega je
postala njegova lastna Univerza Berkeley. Zaradi zmanjševanja državnih sub-
vencij univerzi so se povišale šolnine za študente (od tisoč dolarjev pred tride-
setimi leti na deset tisoč dolarjev danes), odpuščali so akademsko osebje, ni-
žali plače in podobno. Posledica vstopa univerze na trg je po Burawoyu to, da
