Page 105 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Marketizacija

Brown in Carassova (2013) trdita, da postaja marketizacija visokega šolstva
svetovni trend. Upravljanje s strani države naj bi bilo vedno bolj nadome-
ščano ali dopolnjevano s tržnim upravljanjem, komercialno rangiranje pa
naj bi zahtevalo vedno več vlaganj v marketing, znamčenje ter skrb za sto-
ritve odjemalcem.

Pri kodiranju smo imeli precej težav z identifikacijo in klasifikacijo
tem, ki so identične s pojmom marketizacija, saj se izraz uporablja brez da
bi ga avtorji definirali in ga lahko razumejo različno, pa tudi v povezavi z
drugimi pojmi, ki so vzporedni marketizaciji ali njeni sopotniki. Sem smo
torej uvrstili naslednje pojme: kapitalsko prestrukturiranje socialne drža-
ve, marketizacijski procesi, odgovornost za porabo javnih sredstev, ustvar-
janje trga, decentralizacija in deregulacija, odzivnost na pričakovanja in
potrebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izobraževanje kot tržna dobrina,
tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem.

Marketizacija visokega šolstva ni le slovenski pojav, o tem smo se v do-
sedanji študiji že prepričali. Burawoy (2011) pravi, da je spreminjanje zna-
nja v tržno dobrino izjemno nevarno ter da postaja vse bolj očitno, da drža-
ve ne želijo več financirati univerz:

Države so videle, da imajo univerze vse več denarja, zato so se začele spra-
ševati, zakaj bi jih same sploh še finančno podpirale. Davkoplačevalci, kate-
rih otroci so morali plačevati visoke šolnine, pa so se začeli spraševati, zakaj
morajo ob tem plačevati še visoke davke, iz katerih naj bi se financirale te iste
univerze. Tako se je zagnal začarani krog, v katerem so postajale univerze vse
bolj odvisne od lastnih virov financiranja in neodvisne od državnega denarja.