Page 113 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
Nacionalni interes 113
nje in še manj za njegovo financiranje. Ampak frazo »raziskovalna politika
podpira temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti
in družbeni razvoj«, je mogoče brati in interpretirati na dva načina: kot »te-
meljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti«, kjer je te-
meljno raziskovanje kot tako (torej sleherno temeljno raziskovanje) razumeti
kot tisto, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti kot take, na sploh. To bi
bilo tradicionalno oz. tradicionalistično pojmovanje, ki je lastno znanstvene-
mu pogledu na znanost, temu, kako znanost vidi samo sebe in svoje početje.
Seveda – in na žalost – pa je mogoče tudi drugačno branje, ki frazo »razisko-
valna politika podpira temeljno raziskovanje,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, interpreti-
ra tako, da raziskovalna politika podpira le tisto temeljno raziskovanje, ki je
osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj. Glede na celotno
besedilo Izhodišč se zdi, da bo prav to interpretacija na katero stavijo njihove
avtorice in avtorji: namreč podpora (le) tistemu »temeljnemu raziskovanju«,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti, kakor jo (v nekem danem trenut-
ku) razume aktualna oblast in administracija, ki upravlja z znanostjo. In za
družbeni razvoj, kakor ga, po eni strani, zmore videti vsakokratna oblast in
njej podložna znanstvena birokracija, po drugi strani pa za družbeni razvoj,
kakor ga želi videti in kakršnega bi si želela.
Potrebno je priznati da smo v interpretiranju, reinterpretiranju ter pov-
zemanju dogovorjenega svetovni prvaki. Pivec (2011) odgovarja na tezo, da
v Sloveniji prevladuje pragmatični model univerz, ki sili univerze v poslov-
no logiko in da so vse bolj podobne poslovnim korporacijam:
Značilnost sodobnega razvoja visokega šolstva je nastajanje nadnacionalne
regulacije. Slovenska vlada vestno podpisuje kar zavezujoče dokumente, ki
pa nastajajo ob sila skromnem deležu naših ekspertov. To verjetno ne bi bilo
posebej skrb zbujajoče, če omenjena mednarodna regulacija ne bi prikriva-
la realnih teženj enega dela visokega šolstva po globalni prevladi. EU sicer
ne more vladati visokemu šolstvu, ker tega članice ne dovolijo, a ga vendar že
upravlja na mehak način. V Avstriji, na Češkem in Madžarskem se tega za-
vedajo in se izjemno aktivno zavzemajo za uveljavitev svojih interesov v pri-
hodnji evropski ureditvi visokega šolstva. Nobenega dvoma ni, da se epoha
družbe znanja začenja z vojno znanja na podoben način, kot se je industrij-
ska družba začela z vojno za surovine. Bomo Slovenci v tej vojni le »kanon-
futer«? Se bomo mednarodnemu soočenju izognili z »bratomorno vojno«
v našem visokem šolstvu? Potem se nam lahko zgodi, da se bodo naši študen-
tje temu uprli in odšli drugam. To je hujša grožnja od demografskega zmanj-
ševanja generacij.
nje in še manj za njegovo financiranje. Ampak frazo »raziskovalna politika
podpira temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti
in družbeni razvoj«, je mogoče brati in interpretirati na dva načina: kot »te-
meljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti«, kjer je te-
meljno raziskovanje kot tako (torej sleherno temeljno raziskovanje) razumeti
kot tisto, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti kot take, na sploh. To bi
bilo tradicionalno oz. tradicionalistično pojmovanje, ki je lastno znanstvene-
mu pogledu na znanost, temu, kako znanost vidi samo sebe in svoje početje.
Seveda – in na žalost – pa je mogoče tudi drugačno branje, ki frazo »razisko-
valna politika podpira temeljno raziskovanje,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, interpreti-
ra tako, da raziskovalna politika podpira le tisto temeljno raziskovanje, ki je
osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj. Glede na celotno
besedilo Izhodišč se zdi, da bo prav to interpretacija na katero stavijo njihove
avtorice in avtorji: namreč podpora (le) tistemu »temeljnemu raziskovanju«,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti, kakor jo (v nekem danem trenut-
ku) razume aktualna oblast in administracija, ki upravlja z znanostjo. In za
družbeni razvoj, kakor ga, po eni strani, zmore videti vsakokratna oblast in
njej podložna znanstvena birokracija, po drugi strani pa za družbeni razvoj,
kakor ga želi videti in kakršnega bi si želela.
Potrebno je priznati da smo v interpretiranju, reinterpretiranju ter pov-
zemanju dogovorjenega svetovni prvaki. Pivec (2011) odgovarja na tezo, da
v Sloveniji prevladuje pragmatični model univerz, ki sili univerze v poslov-
no logiko in da so vse bolj podobne poslovnim korporacijam:
Značilnost sodobnega razvoja visokega šolstva je nastajanje nadnacionalne
regulacije. Slovenska vlada vestno podpisuje kar zavezujoče dokumente, ki
pa nastajajo ob sila skromnem deležu naših ekspertov. To verjetno ne bi bilo
posebej skrb zbujajoče, če omenjena mednarodna regulacija ne bi prikriva-
la realnih teženj enega dela visokega šolstva po globalni prevladi. EU sicer
ne more vladati visokemu šolstvu, ker tega članice ne dovolijo, a ga vendar že
upravlja na mehak način. V Avstriji, na Češkem in Madžarskem se tega za-
vedajo in se izjemno aktivno zavzemajo za uveljavitev svojih interesov v pri-
hodnji evropski ureditvi visokega šolstva. Nobenega dvoma ni, da se epoha
družbe znanja začenja z vojno znanja na podoben način, kot se je industrij-
ska družba začela z vojno za surovine. Bomo Slovenci v tej vojni le »kanon-
futer«? Se bomo mednarodnemu soočenju izognili z »bratomorno vojno«
v našem visokem šolstvu? Potem se nam lahko zgodi, da se bodo naši študen-
tje temu uprli in odšli drugam. To je hujša grožnja od demografskega zmanj-
ševanja generacij.
