Page 117 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Visokošolska reforma in vplivi EU 117
EU z bolonjsko reformo dela intelektualni samomor. Nižanje kakovosti uni-
verze je tako hitro, da v pedagoškem procesu ne morem več uporabljati be-
sedil, ki sem jih napisal v didaktične namene v devetdesetih letih. V manj kot
dveh desetletjih so ta besedila postala pretežka za sedanje študente in štu-
dentke. To je problem, ki se vleče od osnovnega šolstva vse do univerze. Šol-
ski sistem organizira tekmovanje med mladimi ljudmi, deluje kot stroj za di-
scipliniranje in za selekcijo, vse manj pa je izobraževalni sistem. Zdi pa se mi,
da je najhujši problem vendarle univerza, ki je propadla v tem smislu, da se
sama, brez zunanjih spodbud, ne more več popraviti. Zunanje spodbude pa
so, vsaj kar zadeva državo, ravno nasprotne. Simptomatična je bila zasedba
Filozofske fakultete. Za dva meseca se je intelektualna raven razprav dvignila
na raven, ki je bila zares univerzitetna. A univerza se je potrudila, da je prido-
bitve zasedbe čim hitreje uničila.
Močnik je znanstvenik in sociolog, ki je na univerzi preživel vse svoje
delovno obdobje, zato je njegova opažanja vredno preudariti. V svojih de-
lih brezkompromisno kritizira kapital in politiko, ki uničuje pridobitve so-
cialne države in boja za delavske pravice. Pri tem uporablja strategijo per-
spektivizacije, uokvirjanja, pa tudi reprezentacije diskurza, ki pozicionira
piščev pogled na problem ter izraža njegovo vpletenost ali distanco. Moč-
nik (2010b) spregovori tudi o trendih in spreminjanju vsebin reformiranih
visokošolskih programov ter zavrača tezo, da gre za imperativ trga:
Ne, ne, danes res vsi govorijo o trgu, toda trg je ideologija. Univerza namreč
ni sposobna zadosti hitro prilagoditi svojih študijskih programov zahtevam
trga. Na trgu nima prednosti tisti, ki se ravna po trendih, ampak tisti, ki anti-
cipira, kakšni trendi bodo čez pet in več let. To je ABC kapitalizma. Presežni
profit dobi tisti, ki se bo prej plasiral v tiste niše, ki jih drugi niso opazili: profit
prihaja prav od tod, da je zasedel neko monopolno nišo. Ampak to ravno po-
meni, da se dober kapitalist ne sme ravnati po trendih, ki trenutno vladajo na
trgu, pač pa mora odkrivati tiste, ki šele bodo aktualni. Univerza pa potrebu-
je nekaj let, da spremeni študijski program. Zato je že iz tega preprostega pre-
misleka nesmiselno govoriti o trgu.
V Sloveniji so politiki pridni učenci, ki sledijo zapovedanim navodi-
lom, sedaj iz Bruslja, prej iz Beograda, še prej z Dunaja … Tudi tržno gospo-
darstvo smo vpeljali, ker naj prejšnji način ne bi bil dovolj dober. Močnik
(2010) opredeli tudi tržno obnašanje univerze:
To je drug problem. Država sili institucije, da ustvarjajo neki drug trg, ki ni
trg delovne sile, ampak trg šolske ponudbe. V Sloveniji imamo tri javne uni-
verze in vsaka se bo trudila, da pritegne čim več študentov. Tako nastaja neke
EU z bolonjsko reformo dela intelektualni samomor. Nižanje kakovosti uni-
verze je tako hitro, da v pedagoškem procesu ne morem več uporabljati be-
sedil, ki sem jih napisal v didaktične namene v devetdesetih letih. V manj kot
dveh desetletjih so ta besedila postala pretežka za sedanje študente in štu-
dentke. To je problem, ki se vleče od osnovnega šolstva vse do univerze. Šol-
ski sistem organizira tekmovanje med mladimi ljudmi, deluje kot stroj za di-
scipliniranje in za selekcijo, vse manj pa je izobraževalni sistem. Zdi pa se mi,
da je najhujši problem vendarle univerza, ki je propadla v tem smislu, da se
sama, brez zunanjih spodbud, ne more več popraviti. Zunanje spodbude pa
so, vsaj kar zadeva državo, ravno nasprotne. Simptomatična je bila zasedba
Filozofske fakultete. Za dva meseca se je intelektualna raven razprav dvignila
na raven, ki je bila zares univerzitetna. A univerza se je potrudila, da je prido-
bitve zasedbe čim hitreje uničila.
Močnik je znanstvenik in sociolog, ki je na univerzi preživel vse svoje
delovno obdobje, zato je njegova opažanja vredno preudariti. V svojih de-
lih brezkompromisno kritizira kapital in politiko, ki uničuje pridobitve so-
cialne države in boja za delavske pravice. Pri tem uporablja strategijo per-
spektivizacije, uokvirjanja, pa tudi reprezentacije diskurza, ki pozicionira
piščev pogled na problem ter izraža njegovo vpletenost ali distanco. Moč-
nik (2010b) spregovori tudi o trendih in spreminjanju vsebin reformiranih
visokošolskih programov ter zavrača tezo, da gre za imperativ trga:
Ne, ne, danes res vsi govorijo o trgu, toda trg je ideologija. Univerza namreč
ni sposobna zadosti hitro prilagoditi svojih študijskih programov zahtevam
trga. Na trgu nima prednosti tisti, ki se ravna po trendih, ampak tisti, ki anti-
cipira, kakšni trendi bodo čez pet in več let. To je ABC kapitalizma. Presežni
profit dobi tisti, ki se bo prej plasiral v tiste niše, ki jih drugi niso opazili: profit
prihaja prav od tod, da je zasedel neko monopolno nišo. Ampak to ravno po-
meni, da se dober kapitalist ne sme ravnati po trendih, ki trenutno vladajo na
trgu, pač pa mora odkrivati tiste, ki šele bodo aktualni. Univerza pa potrebu-
je nekaj let, da spremeni študijski program. Zato je že iz tega preprostega pre-
misleka nesmiselno govoriti o trgu.
V Sloveniji so politiki pridni učenci, ki sledijo zapovedanim navodi-
lom, sedaj iz Bruslja, prej iz Beograda, še prej z Dunaja … Tudi tržno gospo-
darstvo smo vpeljali, ker naj prejšnji način ne bi bil dovolj dober. Močnik
(2010) opredeli tudi tržno obnašanje univerze:
To je drug problem. Država sili institucije, da ustvarjajo neki drug trg, ki ni
trg delovne sile, ampak trg šolske ponudbe. V Sloveniji imamo tri javne uni-
verze in vsaka se bo trudila, da pritegne čim več študentov. Tako nastaja neke
