Page 115 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Visokošolska reforma
in vplivi EU

EU je bila od samega začetka projekt, ki je nastal za zaščito evropskega na-
čina življenja, s posebnim občutkom za varnost ljudi. Bolonjska reforma je
bila sprejeta kot odziv EU na zaostajanje evropskih gospodarstev v primer-
javi z gospodarstvom ZDA in drugimi rastočimi gospodarstvi. Poglavitni
namen je bil skrajšati čas študija, povečati mobilnost na trgu dela ter zaje-
ti čimvečji delež mladine v visokošolsko izobraževanje. Projekt je bil poli-
tične narave, zasnovan s strani ministrov vlad članic EU, izpeljava pa pre-
puščena posameznim državam, ob hkratnem ponujanju skupnih smernic.

Naslednja tema, ki se je izoblikovala pod naslovom visokošolska refor-
ma in vplivi EU, združuje pojme kot so: bolonjska reforma, masifikacija,
množičnost študija, evropeizacija, prenavljanje šolskih sistemov, histeri-
ja šolskih politik, poenotenje visokošolskega prostora, revizija programov,
kreditni sistem, spremembe, novela zakona o visokem šolstvu, visokošolske
reforme, eksperimentiranje z izobraževanjem.

Vintar (2008) pravi, da so od sredine 90-ih let razvoj slovenskega viso-
košolskega prostora najbolj zaznamovali štirje procesi:

uvedba visokošolskega strokovnega izobraževanja (od leta 1995 dalje) in bo-
lonjska reforma (po letu 2004) kot globoki sistemski spremembi ter vse večja
množičnost študija in razvoj zasebnega visokega šolstva kot zelo pomembna
spremljevalna dejavnika. Vsi štirje procesi so zdaj že tako daleč, da bi bilo mo-
goče opraviti poglobljene analize, ki bi služile kot osnova za pripravo resoluci-
je o nadaljnjem razvoju visokega šolstva, kakor tudi za nadaljnje spreminjanje
in dopolnjevanje visokošolske zakonodaje, ki je vsaj v zvezi z uveljavljanjem
bolonjske reforme nujno potrebna. Na žalost ni bila opravljena še nobena res-