Page 120 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
bi počez in površno našteval cilje reforme, brez ustrezne praktične analize in
metodologije. Nesprejemljivo je, da vlada najprej pripravi predlog (osnutek)
zakona in šele potem povabi partnerje k razpravi z argumentom, da se pred-
log lahko še vedno dopolnjuje in popravlja. Tako se reform ne loteva nobena
resna država. Nujna je nasprotna pot: najprej strategija in šele potem sklop
ukrepov, med katerimi je sprememba zakona lahko le eden od instrumen-
tov reforme.
Ob nekritičnem prevzemanju načel bolonjske deklaracije Leban (2004)
opozarja in se spominja:
Starejšim kolegom pa se nam le zdi, da evropski politiki eksperimentirajo
na velikem, vendar občutljivem vzorčnem prostoru. Velja opozoriti, da smo
dvostopenjski študij na dodiplomski stopnji že imeli in smo ga tudi kmalu
120 opustili. Obširne razprave so potekale »o skupnih jugoslovanskih jedrih«, o
evropskih jedrih pa zdaj govorijo različno hitri, evropski projekti. Znova se
uvaja sprotni študij in se preverja študentska obremenitev. In pogosto ome-
njeni izraz v bolonjskih spisih »employability« je nenavadno podoben naše-
mu ne preveč priljubljenemu »usmerjenemu izobraževanju«. In osnove vse-
življenjskega učenja sem imel zapisane že v spričevalu osnovne šole, seveda
času primerno kot: »Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se.« Seveda gre tudi
za nekatere nesporne prednosti v bolonjskem reformnem procesu. Z upo-
rabo ICT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) bodo študijski pro-
grami postali pregledni in predmetniki z vsebinami predmetov bodo javno
dostopni na spletnih straneh. Študenti bodo imeli tako neposreden vpogled
v vsebino in izvedbo posameznega predmeta. Večja bo tudi mogoča izbir-
nost posameznih predmetov v okviru fakultet na univerzi in med univerza-
mi. Olajšana bo tudi mobilnost študentov […] Čas celotnega študija naj bi se
skrajšal in morali bi poskrbeti za višjo kakovost študija, ki z množičnim vpi-
som pri nas vztrajno pada.
Leban (2004) nadvse lucidno opaža:
Magna Charta Universitatum kot akademski dokument evropskih univerz
lepo zapiše, da sta procesa izobraževanja in raziskovanja v visokem šolstvu
neločljiva, vendar je tudi Evropa ubrala »sovjetsko pot« in ustanovila dva lo-
čena direktorata: GD Raziskovanje in GD Izobraževanje in kultura.
Iz zgornjih besedil, ki jih umeščamo v čas snovanja in začetkov izvaja-
nja bolonjske reforme pri nas, vidomo, da so se pojavljala določena opozo-
rila že takrat, a je vlada diktirala tempo, saj ni želela zaostajati za trendi, ki
jih je začrtala konferenca ministrov. Torej je nedvoumno in kristalno jasno,
da je bolonjska reforma političen proces, zato je sedanje sprenevedanje is-
bi počez in površno našteval cilje reforme, brez ustrezne praktične analize in
metodologije. Nesprejemljivo je, da vlada najprej pripravi predlog (osnutek)
zakona in šele potem povabi partnerje k razpravi z argumentom, da se pred-
log lahko še vedno dopolnjuje in popravlja. Tako se reform ne loteva nobena
resna država. Nujna je nasprotna pot: najprej strategija in šele potem sklop
ukrepov, med katerimi je sprememba zakona lahko le eden od instrumen-
tov reforme.
Ob nekritičnem prevzemanju načel bolonjske deklaracije Leban (2004)
opozarja in se spominja:
Starejšim kolegom pa se nam le zdi, da evropski politiki eksperimentirajo
na velikem, vendar občutljivem vzorčnem prostoru. Velja opozoriti, da smo
dvostopenjski študij na dodiplomski stopnji že imeli in smo ga tudi kmalu
120 opustili. Obširne razprave so potekale »o skupnih jugoslovanskih jedrih«, o
evropskih jedrih pa zdaj govorijo različno hitri, evropski projekti. Znova se
uvaja sprotni študij in se preverja študentska obremenitev. In pogosto ome-
njeni izraz v bolonjskih spisih »employability« je nenavadno podoben naše-
mu ne preveč priljubljenemu »usmerjenemu izobraževanju«. In osnove vse-
življenjskega učenja sem imel zapisane že v spričevalu osnovne šole, seveda
času primerno kot: »Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se.« Seveda gre tudi
za nekatere nesporne prednosti v bolonjskem reformnem procesu. Z upo-
rabo ICT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) bodo študijski pro-
grami postali pregledni in predmetniki z vsebinami predmetov bodo javno
dostopni na spletnih straneh. Študenti bodo imeli tako neposreden vpogled
v vsebino in izvedbo posameznega predmeta. Večja bo tudi mogoča izbir-
nost posameznih predmetov v okviru fakultet na univerzi in med univerza-
mi. Olajšana bo tudi mobilnost študentov […] Čas celotnega študija naj bi se
skrajšal in morali bi poskrbeti za višjo kakovost študija, ki z množičnim vpi-
som pri nas vztrajno pada.
Leban (2004) nadvse lucidno opaža:
Magna Charta Universitatum kot akademski dokument evropskih univerz
lepo zapiše, da sta procesa izobraževanja in raziskovanja v visokem šolstvu
neločljiva, vendar je tudi Evropa ubrala »sovjetsko pot« in ustanovila dva lo-
čena direktorata: GD Raziskovanje in GD Izobraževanje in kultura.
Iz zgornjih besedil, ki jih umeščamo v čas snovanja in začetkov izvaja-
nja bolonjske reforme pri nas, vidomo, da so se pojavljala določena opozo-
rila že takrat, a je vlada diktirala tempo, saj ni želela zaostajati za trendi, ki
jih je začrtala konferenca ministrov. Torej je nedvoumno in kristalno jasno,
da je bolonjska reforma političen proces, zato je sedanje sprenevedanje is-
