Page 118 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
vrst trg s ponudbo. Ampak po mojem je ta trg bolj podoben trgu tenis copat
ali modnih jaken kot pa pravemu trgu. Najprej zato, ker so samo trije proi-
zvajalci, kar pomeni, da gre za oligopolno situacijo, kjer ni prave konkuren-
ce; in potem zato, ker te univerze igrajo na prestiž, ne pa na svoje dejanske
kapacitete: na prestiž institucije, zato je največji naval na ljubljansko univer-
zo, ki je najstarejša, in zato ljudje mislijo, da je tudi najboljša. To je star pred-
sodek, vendar sem, gledajoč od znotraj, do tega zelo skeptičen. To je v bistvu
estradni trg, trg atrakcij, spektakla, kjer je pomembno, kdo bo nastopal v bolj
imenitnih rektorskih maškaradah, kdo bo imel lepšo spletno stran… Na kon-
cu je podobno kot pri nogometu: kjer je več denarja, tam je več študentov.
Kdor bo imel več denarja, bo lahko kupil boljše profesorje in bo imel več štu-
dentov. Kot idioti smo se vključili v takšno tekmovanje, kar je popolnoma
narobe, ker tekmujemo po tujih pravilih in kriterijih, ki jih določa anglosa-
118 ksonski institucionalni aparat. Spremljam, kam hodijo naši študenti in štu-
dentke na izmenjavo po Erazmusu in se nekako trpko zabavam. Gredo na
ugledno evropsko univerzo, ki je na šanghajski lestvici na 52. mestu, in mi pri-
nesejo študijski program teorije diskurzov, kjer najdem tisto, kar sem preda-
val leta 1980, a s pomembno razliko: tedaj sem predaval analitično filozofijo v
povezavi z lacanovsko psihoanalizo in raznimi vrstami marksizma, tam pa jo
ponujajo kar tako, v naivni obliki. Skratka, pred tridesetimi leti smo bili moč-
nejši, zdaj pa smo kot nekakšni berači, ki se rinemo k bogati mizi.
Marsikdo, ki je študiral po »starih« programih, se ob pogledu na da-
našnje diplome in na copy paste tehnike sprotnega študija, ki zahtevajo pol
dneva priprave na končni pisni izpit, le bridko nasmehne. Tu je še vprašanje
izenačevanja starih in bolonjskih stopenj izobrazbe, ko je diplomant znan-
stvenega magisterija izenačen z diplomantom univerzitetne stopnje … Hiti-
jeva (2006) povzema pojasnila ministrov na odzive javnosti ob uvedbi raz-
vrščanja stopenj in ravni visokošolske izobrazbe:
Po zagotovilih ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zu-
pana in ministra za javno upravo Gregorja Viranta se zaposlenim v javnem
sektorju z novelo zakona o visokem šolstvu in uredbo o uvedbi in uporabi
klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja »ne bo nič vzelo«.
Na trgu dela se jim plače ne bodo spremenile, enaki bodo tarifni sistem in
pogoji za pridobitev delovnega mesta. »Z novelo nikomur ne delamo kri-
vice,« je poudaril minister Zupan, saj državljanom ne bo razvrednotila izo-
brazbe, ki so jo že pridobili. Ravni pa so opredeljene v omenjeni uredbi, ki jo
je letos sprejela vlada. To je prvi splošni pravni akt pri nas, ki »celovito ure-
ja razvrstitev izobraževanja v statistične ravni«. […] Tudi minister Zupan ne
more dati zagotovila, da nihče v zasebnem sektorju ne bo oškodovan. Če se
vrst trg s ponudbo. Ampak po mojem je ta trg bolj podoben trgu tenis copat
ali modnih jaken kot pa pravemu trgu. Najprej zato, ker so samo trije proi-
zvajalci, kar pomeni, da gre za oligopolno situacijo, kjer ni prave konkuren-
ce; in potem zato, ker te univerze igrajo na prestiž, ne pa na svoje dejanske
kapacitete: na prestiž institucije, zato je največji naval na ljubljansko univer-
zo, ki je najstarejša, in zato ljudje mislijo, da je tudi najboljša. To je star pred-
sodek, vendar sem, gledajoč od znotraj, do tega zelo skeptičen. To je v bistvu
estradni trg, trg atrakcij, spektakla, kjer je pomembno, kdo bo nastopal v bolj
imenitnih rektorskih maškaradah, kdo bo imel lepšo spletno stran… Na kon-
cu je podobno kot pri nogometu: kjer je več denarja, tam je več študentov.
Kdor bo imel več denarja, bo lahko kupil boljše profesorje in bo imel več štu-
dentov. Kot idioti smo se vključili v takšno tekmovanje, kar je popolnoma
narobe, ker tekmujemo po tujih pravilih in kriterijih, ki jih določa anglosa-
118 ksonski institucionalni aparat. Spremljam, kam hodijo naši študenti in štu-
dentke na izmenjavo po Erazmusu in se nekako trpko zabavam. Gredo na
ugledno evropsko univerzo, ki je na šanghajski lestvici na 52. mestu, in mi pri-
nesejo študijski program teorije diskurzov, kjer najdem tisto, kar sem preda-
val leta 1980, a s pomembno razliko: tedaj sem predaval analitično filozofijo v
povezavi z lacanovsko psihoanalizo in raznimi vrstami marksizma, tam pa jo
ponujajo kar tako, v naivni obliki. Skratka, pred tridesetimi leti smo bili moč-
nejši, zdaj pa smo kot nekakšni berači, ki se rinemo k bogati mizi.
Marsikdo, ki je študiral po »starih« programih, se ob pogledu na da-
našnje diplome in na copy paste tehnike sprotnega študija, ki zahtevajo pol
dneva priprave na končni pisni izpit, le bridko nasmehne. Tu je še vprašanje
izenačevanja starih in bolonjskih stopenj izobrazbe, ko je diplomant znan-
stvenega magisterija izenačen z diplomantom univerzitetne stopnje … Hiti-
jeva (2006) povzema pojasnila ministrov na odzive javnosti ob uvedbi raz-
vrščanja stopenj in ravni visokošolske izobrazbe:
Po zagotovilih ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zu-
pana in ministra za javno upravo Gregorja Viranta se zaposlenim v javnem
sektorju z novelo zakona o visokem šolstvu in uredbo o uvedbi in uporabi
klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja »ne bo nič vzelo«.
Na trgu dela se jim plače ne bodo spremenile, enaki bodo tarifni sistem in
pogoji za pridobitev delovnega mesta. »Z novelo nikomur ne delamo kri-
vice,« je poudaril minister Zupan, saj državljanom ne bo razvrednotila izo-
brazbe, ki so jo že pridobili. Ravni pa so opredeljene v omenjeni uredbi, ki jo
je letos sprejela vlada. To je prvi splošni pravni akt pri nas, ki »celovito ure-
ja razvrstitev izobraževanja v statistične ravni«. […] Tudi minister Zupan ne
more dati zagotovila, da nihče v zasebnem sektorju ne bo oškodovan. Če se
