Page 123 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 123
Globalizacija
visokošolskega izobraževanja
Veliko je posploševanja, ko govorimo in pišemo o globalizaciji visokega šol-
stva; vpliv sprememb, povezanih z globalizacijo visokošolskih institucij in
politik je pomemben, a ob tem ne smemo pozabiti na različnosti, ki so pos-
ledica različnih lokalnih pogojev.
Naslednji pomemben sklop, ki se je izluščil ob naši kategorizaciji tem,
smo naslovili globalizacija visokošolskega izobraževanja, srečamo pa vrsto
sorodnih pojmov v povezavah z osnovnim pojmom globalizacije: protago-
nisti transnacionalnega neoliberalizma, WTO, IMF, OECD, lastniki ka-
pitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, skupen evropski viso-
košolski prostor, mednarodno sodelovanje univerz.
Kodelja (2006) se ne strinja, da privatizacija šolstva, tudi globalno gle-
dano, vedno vodi v izboljšanje kakovosti šolstva:
Ena od pomembnih ustanov, Svetovna banka, ki močno vpliva na globali-
zacijske procese, je na primer pripravila strategijo izobraževanja za latinsko-
ameriške in karibske države. Po tej strategiji sta za izboljšanje izobraževanja
potrebna svobodni trg in privatizacija šolstva. Toda če to drži, kako potem
pojasniti dejstvo, da so kubanski učenci, torej učenci v komunistični drža-
vi, ki ima centralno načrtovano gospodarstvo in izobraževalni sistem, doseg-
li izrazito boljše rezultate na mednarodnih testih znanja, ki jih je uporabljala
Svetovna banka, kot učenci v drugih latinskoameriških in karibskih državah.
Ko pa so to vpeljali v prakso, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zadrega
glede tega je bila očitno huda, saj so bili podatki o kubanskih učencih izvze-
ti iz poročil Svetovne banke. Kot argument proti tezi, da privatizacija šolstva
vodi do njegovega izboljšanja, navajam Finsko, ki ima minimalno število za-
sebnih šol, pa dosega najboljše rezultate.
visokošolskega izobraževanja
Veliko je posploševanja, ko govorimo in pišemo o globalizaciji visokega šol-
stva; vpliv sprememb, povezanih z globalizacijo visokošolskih institucij in
politik je pomemben, a ob tem ne smemo pozabiti na različnosti, ki so pos-
ledica različnih lokalnih pogojev.
Naslednji pomemben sklop, ki se je izluščil ob naši kategorizaciji tem,
smo naslovili globalizacija visokošolskega izobraževanja, srečamo pa vrsto
sorodnih pojmov v povezavah z osnovnim pojmom globalizacije: protago-
nisti transnacionalnega neoliberalizma, WTO, IMF, OECD, lastniki ka-
pitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, skupen evropski viso-
košolski prostor, mednarodno sodelovanje univerz.
Kodelja (2006) se ne strinja, da privatizacija šolstva, tudi globalno gle-
dano, vedno vodi v izboljšanje kakovosti šolstva:
Ena od pomembnih ustanov, Svetovna banka, ki močno vpliva na globali-
zacijske procese, je na primer pripravila strategijo izobraževanja za latinsko-
ameriške in karibske države. Po tej strategiji sta za izboljšanje izobraževanja
potrebna svobodni trg in privatizacija šolstva. Toda če to drži, kako potem
pojasniti dejstvo, da so kubanski učenci, torej učenci v komunistični drža-
vi, ki ima centralno načrtovano gospodarstvo in izobraževalni sistem, doseg-
li izrazito boljše rezultate na mednarodnih testih znanja, ki jih je uporabljala
Svetovna banka, kot učenci v drugih latinskoameriških in karibskih državah.
Ko pa so to vpeljali v prakso, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zadrega
glede tega je bila očitno huda, saj so bili podatki o kubanskih učencih izvze-
ti iz poročil Svetovne banke. Kot argument proti tezi, da privatizacija šolstva
vodi do njegovega izboljšanja, navajam Finsko, ki ima minimalno število za-
sebnih šol, pa dosega najboljše rezultate.
