Page 151 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
Visokošolske institucije 151
meznikov odvisno od številk, je bolonjska prenova rodila številne ozko speci-
alizirane enodisciplinarne programe s komaj še zakonitimi petimi odstotki
izbirnosti, predvsem pa je med sodelavce vnesla ozračje patološkega rivalstva.
V povezavi s kvantitativnimi merili znanstvene uspešnosti, ki jih forsira agen-
cija za raziskovalno dejavnost (ARRS), je slovenski akademski prostor ved-
no manj prostor vznemirljivega intelektualnega sožitja in vedno bolj kalilni-
ca intelektualno mrtvih birokratskih karier.
Mlakarjeva (2012) opisuje položaj javnih zavodov v razmerah podfi-
nanciranosti:
Potem ko je vlada javnim zavodom, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi,
univerze, močno okrnila proračunska sredstva, se njihova vodstva dobese-
dno borijo, da z danim denarjem še lahko zagotavljajo predpisane storitve
in zaposlenim izplačujejo plače ter jim plačujejo prispevke. […] Rektor ma-
riborske univerze prof. dr. Danijel Rebolj meni, da vlada želi »disciplinira-
ti javne zavode«, do katerih očitno goji globoko nezaupanje. A pot tudi po
njegovem ni prava, saj bo privedla predvsem do konfliktov, ker je vzroki za iz-
gube zavodov ne zanimajo. »Včasih smo na univerzi v brezizhodnem položa-
ju. Kar koli bi ukrenili, bi s tem kršili enega od zakonov.« Sam zaradi takšne
grožnje vlade ne bo odstopil, ampak bo svoje delo še naprej opravljal po svo-
jih najboljših močeh. »Če bi vsi odstopili, bi država razpadla,« je opozoril Re-
bolj. Če bi odstopili vsi direktorji javnih zavodov, bi se jim pridružil, pa pravi
ljubljanski rektor dr. Radovan Stanislav Pejovnik. »Univerza se ne bori za pri-
vilegije. Univerza tudi ne pristaja na boj za preživetje. Koristna za družbo in
državo je samo v primeru, da izobrazi kvalitetne in kompetentne diploman-
te. In za to si bom vedno prizadeval z vsemi silami, da nihče ne bo uspel v sme-
ri zniževanja kvalitete Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih izobraževal-
nih in raziskovalnih zavodov,« je povedal. Pejovnik je prepričan, da sta možni
dve rešitvi: po prvi bosta vlada in državni zbor znižala proračunska sredstva,
ustanove večinoma ne bodo mogle pokriti odhodkov s prihodki, ali vsaj brez
večjega padca kvalitete storitev ne, in odgovorni bodo kaznovani in odstav-
ljeni. Lahko pa obvelja princip »varčevali bomo, pa naj stane, kolikor hoče«,
ki pa ni niti razvojen niti pameten. »Ko bo tudi za vlado veljalo, da bo odsto-
pila takoj, ko bo odhodkov več kot prihodkov, bomo vedeli, ali je denarno ka-
znovanje direktorjev in njihovo odstavljanje smiselno,« je dodal.
Kristanova (2012c) je povzela dogajanje po oktobrski razpravi v držav-
nem zboru, med obravnavo novele zakona o visokem šolstvu, ki so jo pod-
prle le koalicijske stranke:
meznikov odvisno od številk, je bolonjska prenova rodila številne ozko speci-
alizirane enodisciplinarne programe s komaj še zakonitimi petimi odstotki
izbirnosti, predvsem pa je med sodelavce vnesla ozračje patološkega rivalstva.
V povezavi s kvantitativnimi merili znanstvene uspešnosti, ki jih forsira agen-
cija za raziskovalno dejavnost (ARRS), je slovenski akademski prostor ved-
no manj prostor vznemirljivega intelektualnega sožitja in vedno bolj kalilni-
ca intelektualno mrtvih birokratskih karier.
Mlakarjeva (2012) opisuje položaj javnih zavodov v razmerah podfi-
nanciranosti:
Potem ko je vlada javnim zavodom, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi,
univerze, močno okrnila proračunska sredstva, se njihova vodstva dobese-
dno borijo, da z danim denarjem še lahko zagotavljajo predpisane storitve
in zaposlenim izplačujejo plače ter jim plačujejo prispevke. […] Rektor ma-
riborske univerze prof. dr. Danijel Rebolj meni, da vlada želi »disciplinira-
ti javne zavode«, do katerih očitno goji globoko nezaupanje. A pot tudi po
njegovem ni prava, saj bo privedla predvsem do konfliktov, ker je vzroki za iz-
gube zavodov ne zanimajo. »Včasih smo na univerzi v brezizhodnem položa-
ju. Kar koli bi ukrenili, bi s tem kršili enega od zakonov.« Sam zaradi takšne
grožnje vlade ne bo odstopil, ampak bo svoje delo še naprej opravljal po svo-
jih najboljših močeh. »Če bi vsi odstopili, bi država razpadla,« je opozoril Re-
bolj. Če bi odstopili vsi direktorji javnih zavodov, bi se jim pridružil, pa pravi
ljubljanski rektor dr. Radovan Stanislav Pejovnik. »Univerza se ne bori za pri-
vilegije. Univerza tudi ne pristaja na boj za preživetje. Koristna za družbo in
državo je samo v primeru, da izobrazi kvalitetne in kompetentne diploman-
te. In za to si bom vedno prizadeval z vsemi silami, da nihče ne bo uspel v sme-
ri zniževanja kvalitete Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih izobraževal-
nih in raziskovalnih zavodov,« je povedal. Pejovnik je prepričan, da sta možni
dve rešitvi: po prvi bosta vlada in državni zbor znižala proračunska sredstva,
ustanove večinoma ne bodo mogle pokriti odhodkov s prihodki, ali vsaj brez
večjega padca kvalitete storitev ne, in odgovorni bodo kaznovani in odstav-
ljeni. Lahko pa obvelja princip »varčevali bomo, pa naj stane, kolikor hoče«,
ki pa ni niti razvojen niti pameten. »Ko bo tudi za vlado veljalo, da bo odsto-
pila takoj, ko bo odhodkov več kot prihodkov, bomo vedeli, ali je denarno ka-
znovanje direktorjev in njihovo odstavljanje smiselno,« je dodal.
Kristanova (2012c) je povzela dogajanje po oktobrski razpravi v držav-
nem zboru, med obravnavo novele zakona o visokem šolstvu, ki so jo pod-
prle le koalicijske stranke:
