Page 149 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
Visokošolske institucije
Povpraševanje po visokošolskih storitvah se je s čezmejnim tekmovanjem
visokošolskih zavodov, da bi pritegnili študente, razplamtelo do neslutenih
razmer. Ob tem pa si ponudniki in odločevalci zastavljajo različna vpraša-
nja: ali se bodo študentje odločali za zasebne ali javne izobraževalne insti-
tucije, v kolikšni meri se bodo odločali za študij v tujini, za katera študijska
področja bo največ zanimanja itn.
Nekaj povezanih pojmov, kot so univerza, visokošolske institucije, vi-
sokošolske ustanove, fakultete, visokošolski zavodi, NAKVIS, akredita-
cija, evalvacija, raziskovalne in izobraževalne institucije, organiziranost,
poslovne šole, zasebni visokošolski zavodi, javni zavodi, centralizacija, uni-
verzitetni management, rektorji, avtonomija univerze, akademsko-javno-
-zasebno partnerstvo, hibridna pravna osebnost.
V dnevnem časopisju se občasno pojavljajo tudi razmišljanja in komen-
tarji o razmerah na javnih visokošolskih zavodih. Ivelja (2010) pravi, da sta
znanost in javna univerza znašli v neusmiljenih lovkah komercializacije:
Na univerzi vladajo zaprte, kolaborantske klike, ki v zavezništvu z državo in
kapitalom izvajajo teror nad akademskim delom. Na univerzi ni več dialoga,
avtonomije, enakopravnosti, pomembne so le še titule in točke. Prekarizacija
dela v visokem šolstvu in raziskovanju že močno ogroža kakovost.
Močnik (2011) je kritičen do ravnanja univerzitetnega managementa v
času zmanjševanja javnega financiranja, adminsitrativne univerzitetne cen-
tralizacije, komercializacije in birokratizacije izobraževanja ter ustanavlja-
nja novih visokošolskih zavodov:
Povpraševanje po visokošolskih storitvah se je s čezmejnim tekmovanjem
visokošolskih zavodov, da bi pritegnili študente, razplamtelo do neslutenih
razmer. Ob tem pa si ponudniki in odločevalci zastavljajo različna vpraša-
nja: ali se bodo študentje odločali za zasebne ali javne izobraževalne insti-
tucije, v kolikšni meri se bodo odločali za študij v tujini, za katera študijska
področja bo največ zanimanja itn.
Nekaj povezanih pojmov, kot so univerza, visokošolske institucije, vi-
sokošolske ustanove, fakultete, visokošolski zavodi, NAKVIS, akredita-
cija, evalvacija, raziskovalne in izobraževalne institucije, organiziranost,
poslovne šole, zasebni visokošolski zavodi, javni zavodi, centralizacija, uni-
verzitetni management, rektorji, avtonomija univerze, akademsko-javno-
-zasebno partnerstvo, hibridna pravna osebnost.
V dnevnem časopisju se občasno pojavljajo tudi razmišljanja in komen-
tarji o razmerah na javnih visokošolskih zavodih. Ivelja (2010) pravi, da sta
znanost in javna univerza znašli v neusmiljenih lovkah komercializacije:
Na univerzi vladajo zaprte, kolaborantske klike, ki v zavezništvu z državo in
kapitalom izvajajo teror nad akademskim delom. Na univerzi ni več dialoga,
avtonomije, enakopravnosti, pomembne so le še titule in točke. Prekarizacija
dela v visokem šolstvu in raziskovanju že močno ogroža kakovost.
Močnik (2011) je kritičen do ravnanja univerzitetnega managementa v
času zmanjševanja javnega financiranja, adminsitrativne univerzitetne cen-
tralizacije, komercializacije in birokratizacije izobraževanja ter ustanavlja-
nja novih visokošolskih zavodov:
