Page 146 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
svojim obvladovanjem univerze brezpogojno krepi status quo na njej in s tem
brezpogojno podpira njen vladajoči sloj.«Tako smo prišli do ugotovitve, ki je
ne upoštevajo pisci o avtonomiji univerze, da univerza ni enotna institucija.
Razpada na vsaj dva dela: na akademski vladajoči sloj in na univerzitetni pre-
kariat. Leta 2009 so prekarni učitelji na univerzi predstavljali že 60 odstotkov
vseh učiteljev, ki imajo status vseživljenjskega preizkusnega obdobja, ne da bi
kdaj prišli do obljubljene redne zaposlitve. Hkrati dobivajo za svoje delo ne-
gotovo in neredno plačilo, ki je summa summarum manjše od zagotovljene
minimalne plače. V okrilju univerze torej obstajata dva glavna tipa v množici
diskriminatornih delovnih razmerij: stara oblika redne zaposlitve in prekar-
na zaposlitev za isto primerljivo delo. Najbolj surovo državljansko neenakost
goji družbena institucija, ki bi morala biti najbolj občutljiva za republikanske
vrednote »svobode, enakosti in bratstva«. Ironija je, da sloj univerzitetnega
146 proletariata nehote (ali pač!) sodeluje pri izdajstvu vladajočega sloja, ker v de-
lovnih razmerah, ki so mu vsiljene, ne more streči visokim ciljem avtonomije
znanosti. Najbolj brezčuten rezultat izkoriščanja, ki so ga ustvarile »razvite
neoliberalne demokracije«, so »revni zaposleni«, tisti, ki si s trdim delom ne
morejo zagotoviti preživetja. Drugi, tudi strašljiv in za družbo poguben uči-
nek sodobnega izkoriščanja, je vznik kognitivnega proletariata. Za vladajo-
če, politične in univerzitetne elite so prekarni delovni odnosi, v katerih držijo
del najbolj izobražene delovne sile, varstvo pred morebitnimi prevratniški-
mi znanstvenimi teorijami, ki bi jih ti utegnili proizvesti. Dokler kognitivni
proletariat ne more proizvesti samorefleksije sodobne znanstvene prakse in
njenih materialnih eksistenčnih pogojev, se tudi ne more povezati z »revni-
mi zaposlenimi«, s katerimi jih veže naravno zavezništvo proti splošnemu iz-
koriščanju.
Razdeli in vladaj, bi lahko prafrazirali zgornje razmere. Radonjič (2012)
razmišlja o odnosu aktualne politike do visokošolskih učiteljev:
Sicer pa je vlada našla nov ključ za »rešitev« slovenske gospodarske krize.
To je nasilna upokojitev več kot 200 univerzitetnih profesorjev. Večina med
njimi so nosilci najvišjega znanstvenega naziva, mnogi so predstojniki inšti-
tutov, mentorji doktorandom, magistrandom, diplomantom, mnogi vodijo
raziskovalne projekte, tudi mednarodne, mnogi so člani različnih strokov-
nih organov doma in v tujini in tako dalje in tako naprej. In vlada bo univer-
zitetne učitelje »preselila« na pokojninsko področje (torej bo zanje skrbel
gospod Erjavec), nekatera znanstvena področja oziroma predmete bo črtala
iz izobraževalnih vsebin, združevala bo fakultete, študijske smeri, zmanjšala
število dekanov, znižala plače in tako prihranila milijone. In kam bo te mili-
jone razdelila? (Ena izmed opcij je, da z njimi »poplača« najbolj ponižane in
svojim obvladovanjem univerze brezpogojno krepi status quo na njej in s tem
brezpogojno podpira njen vladajoči sloj.«Tako smo prišli do ugotovitve, ki je
ne upoštevajo pisci o avtonomiji univerze, da univerza ni enotna institucija.
Razpada na vsaj dva dela: na akademski vladajoči sloj in na univerzitetni pre-
kariat. Leta 2009 so prekarni učitelji na univerzi predstavljali že 60 odstotkov
vseh učiteljev, ki imajo status vseživljenjskega preizkusnega obdobja, ne da bi
kdaj prišli do obljubljene redne zaposlitve. Hkrati dobivajo za svoje delo ne-
gotovo in neredno plačilo, ki je summa summarum manjše od zagotovljene
minimalne plače. V okrilju univerze torej obstajata dva glavna tipa v množici
diskriminatornih delovnih razmerij: stara oblika redne zaposlitve in prekar-
na zaposlitev za isto primerljivo delo. Najbolj surovo državljansko neenakost
goji družbena institucija, ki bi morala biti najbolj občutljiva za republikanske
vrednote »svobode, enakosti in bratstva«. Ironija je, da sloj univerzitetnega
146 proletariata nehote (ali pač!) sodeluje pri izdajstvu vladajočega sloja, ker v de-
lovnih razmerah, ki so mu vsiljene, ne more streči visokim ciljem avtonomije
znanosti. Najbolj brezčuten rezultat izkoriščanja, ki so ga ustvarile »razvite
neoliberalne demokracije«, so »revni zaposleni«, tisti, ki si s trdim delom ne
morejo zagotoviti preživetja. Drugi, tudi strašljiv in za družbo poguben uči-
nek sodobnega izkoriščanja, je vznik kognitivnega proletariata. Za vladajo-
če, politične in univerzitetne elite so prekarni delovni odnosi, v katerih držijo
del najbolj izobražene delovne sile, varstvo pred morebitnimi prevratniški-
mi znanstvenimi teorijami, ki bi jih ti utegnili proizvesti. Dokler kognitivni
proletariat ne more proizvesti samorefleksije sodobne znanstvene prakse in
njenih materialnih eksistenčnih pogojev, se tudi ne more povezati z »revni-
mi zaposlenimi«, s katerimi jih veže naravno zavezništvo proti splošnemu iz-
koriščanju.
Razdeli in vladaj, bi lahko prafrazirali zgornje razmere. Radonjič (2012)
razmišlja o odnosu aktualne politike do visokošolskih učiteljev:
Sicer pa je vlada našla nov ključ za »rešitev« slovenske gospodarske krize.
To je nasilna upokojitev več kot 200 univerzitetnih profesorjev. Večina med
njimi so nosilci najvišjega znanstvenega naziva, mnogi so predstojniki inšti-
tutov, mentorji doktorandom, magistrandom, diplomantom, mnogi vodijo
raziskovalne projekte, tudi mednarodne, mnogi so člani različnih strokov-
nih organov doma in v tujini in tako dalje in tako naprej. In vlada bo univer-
zitetne učitelje »preselila« na pokojninsko področje (torej bo zanje skrbel
gospod Erjavec), nekatera znanstvena področja oziroma predmete bo črtala
iz izobraževalnih vsebin, združevala bo fakultete, študijske smeri, zmanjšala
število dekanov, znižala plače in tako prihranila milijone. In kam bo te mili-
jone razdelila? (Ena izmed opcij je, da z njimi »poplača« najbolj ponižane in
