Page 21 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Diskurzivna analiza
V tej monografiji se torej ukvarjamo s teoretično razpravo o marketizacij-
skih trendih in analiziramo ter dekonstruiramo prisotnost konceptov mar-
ketizacije v populističnih, ideoloških rapravah v dnevnem tisku. S kritič-
no diskurzivno analizo in dekonstrukcijo argumentov zagovornikov in
nasprotnikov procesa marketizacije smo poglobljeno preučili ozadja in raz-
loge, ki 'vodijo' v marketizacijo slovenskega javnega visokega šolstva, ter
nakazali tudi možne implikacije marketizacije visokošolskega prostora in
drugih sprememb zunanjih pogojev za družbo in posameznike.
Temeljna teza dela je, da obstajata najmanj dva diametralno nasprotna
pogleda na obravnavanje vloge in pomena javnega visokošolskega izo-
braževanja, ki izvirata iz Friedmanove šole učinkovanja prostega trga ter
Keynesianske šole, ki poudarja odgovornost in dolžnosti uravnavanja vlo-
ge države na trgu; oba koncepta se v politikah in dokumentih kažeta precej
zamegljeno in prikrito. V tem delu so identificirani prevladujoči diskurzi
okrog izobraževalne filozofije, ki favorizira instrumentaliziran in fragmen-
tiran koncept znanja in učenja, kot ga kritično obravnava Lyotard (1984) v
načelu učinkovitosti. Uporabljeni pojmi 'javno', 'zasebno', 'privatizacija' in
drugi so osvetljeni z vidika marketizacije, kot tudi z vidika pravnih podlag,
poslanstva ter financiranja visokega šolstva v Sloveniji.
Med drugim so preučeni trendi globalizacije izobraževanja, dokazova-
nja učinkovitosti in odgovornosti visokošolskih zavodov, množičnosti vi-
sokošolskega izobraževanja ter zmanjševanja deleža javnega financiranja vi-
sokega šolstva v svetu in v Sloveniji. Ob tem sta bila ločeno obravnavana
sistemski in institucionalni visokošolski nivo. Osrednja pozornost je na-
menjena proučevanju koncepta marketizacije javnega visokega šolstva, nje-
V tej monografiji se torej ukvarjamo s teoretično razpravo o marketizacij-
skih trendih in analiziramo ter dekonstruiramo prisotnost konceptov mar-
ketizacije v populističnih, ideoloških rapravah v dnevnem tisku. S kritič-
no diskurzivno analizo in dekonstrukcijo argumentov zagovornikov in
nasprotnikov procesa marketizacije smo poglobljeno preučili ozadja in raz-
loge, ki 'vodijo' v marketizacijo slovenskega javnega visokega šolstva, ter
nakazali tudi možne implikacije marketizacije visokošolskega prostora in
drugih sprememb zunanjih pogojev za družbo in posameznike.
Temeljna teza dela je, da obstajata najmanj dva diametralno nasprotna
pogleda na obravnavanje vloge in pomena javnega visokošolskega izo-
braževanja, ki izvirata iz Friedmanove šole učinkovanja prostega trga ter
Keynesianske šole, ki poudarja odgovornost in dolžnosti uravnavanja vlo-
ge države na trgu; oba koncepta se v politikah in dokumentih kažeta precej
zamegljeno in prikrito. V tem delu so identificirani prevladujoči diskurzi
okrog izobraževalne filozofije, ki favorizira instrumentaliziran in fragmen-
tiran koncept znanja in učenja, kot ga kritično obravnava Lyotard (1984) v
načelu učinkovitosti. Uporabljeni pojmi 'javno', 'zasebno', 'privatizacija' in
drugi so osvetljeni z vidika marketizacije, kot tudi z vidika pravnih podlag,
poslanstva ter financiranja visokega šolstva v Sloveniji.
Med drugim so preučeni trendi globalizacije izobraževanja, dokazova-
nja učinkovitosti in odgovornosti visokošolskih zavodov, množičnosti vi-
sokošolskega izobraževanja ter zmanjševanja deleža javnega financiranja vi-
sokega šolstva v svetu in v Sloveniji. Ob tem sta bila ločeno obravnavana
sistemski in institucionalni visokošolski nivo. Osrednja pozornost je na-
menjena proučevanju koncepta marketizacije javnega visokega šolstva, nje-