Page 26 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Avtorji 84 Naslov članka Časopis
Zver (2006) Izbira zasebne šole ni izbira praška v trgovini Delo
Zver (2012) Milan Zver, 3. del: o rezih v šolstvo in socialni državi Delo
Žagar (2010) Fahidiotizem kot državna »znanstvena« politika Delo
Članki, katere nismo analizirali, pa je dobro nanje opozoriti, segajo v
obdobje po letu 2012. To so članki, ki bolj kot kdajkoli v preteklosti odpi-
rajo 'afere' v visokem šolstvu, torej nezakonita ali ekscesna dejanja, pa tudi
različne prakse, ki so bile vrsto let prisotne v visokošolskem prostoru in so
o njih vsi vedeli, le razpravljalo se o njih ni niti v akademski skupnosti niti v
javnem prostoru. V letu 2014, 2015 in tudi v začetku leta 2016 pa so bile te
prakse izpostavljene sodbam javnosti in populistični obravnavi, delno tudi
nadzoru javnih inštitucij. Verjetno jih lahko povežemo z liberalizacijo ali
pa vsaj interpretacijo liberalizacije trgov visokošolskih storitev, ki se je ka-
zal v izjemnem vpisu izrednih študentov v visokošolske programe v letih
26 1995–2008, v fragmentaciji 'bolonjskih' visokošolskih programov ter želji
po komercializaciji teh programov in v prekarizaciji zaposlitev na področju
raziskovalnega in pedagoške dela.
Pri izbiranju besedil se seveda nismo omejili le na prispevke, ki izrecno
uporabljajo izraz marketizacija, saj je ta povezana z vrsto drugih terminov
in pogledov na visoko šolstvo, kot npr. komercializacija, tržnost, privatiza-
cija, financiranje itn. Čeprav marketizacije sploh ne omenijo, se ukvarjajo s
problemi, vzvodi in posledicami marketizacije. Nekateri izločeni prispev-
ki, v katerih je moč najti ta izraz, pa jo omenjajo le tako mimogrede, ker je
pač moden ali ker se dobro sliši, brez da bi posebej utemeljevali ali razglab-
ljali o njegovi vsebini, vzrokih ali posledicah. Ob tem je vsebina besedil zelo
raznolika, obravnajo študentske tematike, zaposljivost diplomantov, vpra-
šanja visokošolskih institucij, težave visokošolskega sistema, kakovost izo-
braževanja, dostopnost visokošolskega izobraževanja, finančno vzdržnost
sistema, spremembe visokošolskih zakonov in uredb idr. Občasno je zajeti
del besedila nekoliko obsežnejši, v skrbi da se ne izgubi kontekst avtorjeve
misli ter za boljše razumevanje analize odlomka.
Proces kodiranja, ki ga razumemo kot analitičen proces, znotraj katere-
ga kategoriziramo podatke za lažjo analizo, kategoriziranje pa kot proces,
v katerem prepoznamo, razlikujemo in razumemo različne ideje ter zdru-
ževanje pojmov v kategorije z nekim specifičnim namenom (Cohen in Le-
febvre 2005, 2–6), je vključeval razvoj, finalizacijo ter uporabo strukture
kodiranja. Omeniti moramo, da nekateri avtorji (npr. Morse in Richards
2002; Janesick 2003) zagovarjajo pristop enega raziskovalca pri kodiranju,
ker naj bilo to zaželeno in dovolj. Raziskovalec naj bi bil instrument; po-
datki in analiza so tako prepleteni, da bi morali biti integrirani s strani ene
Avtorji 84 Naslov članka Časopis
Zver (2006) Izbira zasebne šole ni izbira praška v trgovini Delo
Zver (2012) Milan Zver, 3. del: o rezih v šolstvo in socialni državi Delo
Žagar (2010) Fahidiotizem kot državna »znanstvena« politika Delo
Članki, katere nismo analizirali, pa je dobro nanje opozoriti, segajo v
obdobje po letu 2012. To so članki, ki bolj kot kdajkoli v preteklosti odpi-
rajo 'afere' v visokem šolstvu, torej nezakonita ali ekscesna dejanja, pa tudi
različne prakse, ki so bile vrsto let prisotne v visokošolskem prostoru in so
o njih vsi vedeli, le razpravljalo se o njih ni niti v akademski skupnosti niti v
javnem prostoru. V letu 2014, 2015 in tudi v začetku leta 2016 pa so bile te
prakse izpostavljene sodbam javnosti in populistični obravnavi, delno tudi
nadzoru javnih inštitucij. Verjetno jih lahko povežemo z liberalizacijo ali
pa vsaj interpretacijo liberalizacije trgov visokošolskih storitev, ki se je ka-
zal v izjemnem vpisu izrednih študentov v visokošolske programe v letih
26 1995–2008, v fragmentaciji 'bolonjskih' visokošolskih programov ter želji
po komercializaciji teh programov in v prekarizaciji zaposlitev na področju
raziskovalnega in pedagoške dela.
Pri izbiranju besedil se seveda nismo omejili le na prispevke, ki izrecno
uporabljajo izraz marketizacija, saj je ta povezana z vrsto drugih terminov
in pogledov na visoko šolstvo, kot npr. komercializacija, tržnost, privatiza-
cija, financiranje itn. Čeprav marketizacije sploh ne omenijo, se ukvarjajo s
problemi, vzvodi in posledicami marketizacije. Nekateri izločeni prispev-
ki, v katerih je moč najti ta izraz, pa jo omenjajo le tako mimogrede, ker je
pač moden ali ker se dobro sliši, brez da bi posebej utemeljevali ali razglab-
ljali o njegovi vsebini, vzrokih ali posledicah. Ob tem je vsebina besedil zelo
raznolika, obravnajo študentske tematike, zaposljivost diplomantov, vpra-
šanja visokošolskih institucij, težave visokošolskega sistema, kakovost izo-
braževanja, dostopnost visokošolskega izobraževanja, finančno vzdržnost
sistema, spremembe visokošolskih zakonov in uredb idr. Občasno je zajeti
del besedila nekoliko obsežnejši, v skrbi da se ne izgubi kontekst avtorjeve
misli ter za boljše razumevanje analize odlomka.
Proces kodiranja, ki ga razumemo kot analitičen proces, znotraj katere-
ga kategoriziramo podatke za lažjo analizo, kategoriziranje pa kot proces,
v katerem prepoznamo, razlikujemo in razumemo različne ideje ter zdru-
ževanje pojmov v kategorije z nekim specifičnim namenom (Cohen in Le-
febvre 2005, 2–6), je vključeval razvoj, finalizacijo ter uporabo strukture
kodiranja. Omeniti moramo, da nekateri avtorji (npr. Morse in Richards
2002; Janesick 2003) zagovarjajo pristop enega raziskovalca pri kodiranju,
ker naj bilo to zaželeno in dovolj. Raziskovalec naj bi bil instrument; po-
datki in analiza so tako prepleteni, da bi morali biti integrirani s strani ene
