Page 22 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
nega nastanka, širjenja in prenosa v različne družbe in kontekste. Nato smo
razširili torišče te debate z namenom širšega in globljega preučevanja druž-
benih in politično-etičnih funkcij visokošolskih zavodov skozi Derridaje-
vo (1999) brezpogojno univerzo, z združevanjem dekonstrukcije različnih
pogledov in teorij s pomočjo kritične refleksije (Dey in Steyaert 2007).
Analiza člankov v dnevnem časopisju je v ontološkem smislu postmo-
derno relativistična, saj predpostavljamo, da imajo lahko opazovalci raz-
lične poglede in da »se tisto, kar velja kot resnica, lahko razlikuje iz kra-
ja v kraj in od časa do časa« (Collins 1983, 88 v Easterby-Smith, Thorpe in
Lowe 2005, 51). Epistemološko pa raziskava izhaja iz tradicije postmoder-
ne filozofije, ki je kritična do temeljnih domnev in struktur filozofije. Doel
(1994, 128) je v svojem diskurzu o dekonstrukciji zapisal, da sam ontologi-
jo obravnava kot definiranje pojmov, ki se jim želi približati in jih preuči-
22 ti, metodologijo kot razvijanje strategij pristopa, epistemologijo pa kot razvoj
in uporabo strategij raziskovanja. Vsekakor ne smemo pozabiti razmišljati
o vseh treh poljih znotraj celovitega procesa. Z drugimi besedami – onto-
logija, metodologija in epistemologija so ločeni, a tudi stični koraki v pro-
cesu raziskovanja.
Del monografije je namenjen refleksiji (glej npr. Bourdieu 2004; Toro
in drugi 2008) ter preverjanju in preučevanju omenjenih teoretičnih vi-
dikov v posebnih razmerah slovenskega visokega šolstva. Toro in drugi
(2008) so uvedli »koncept refleksivnih ontologij, tj. opis konceptov in od-
nosov v domeni s pomočjo vase zaprtih (angl. self-contained) vprašanj«. Ta
pristop ponuja več prednosti: pospešuje proces spraševanja, tvori novo zna-
nje o domeni, ki ga razširja z vprašanji in odgovori, ter vzpostavlja celovi-
to strukturo znanja.
Osrednja raziskovalna metoda je diskurzivna analiza, kakor jo je razvi-
jal Fairclough (2006), namen je bil preučevati načine oblikovanja družbe-
nih praks skozi diskurz. Po Wodakovi (2009, 17): »Eden od ciljev diskur-
zivne analize je 'demistificirati' diskurze s pomočjo dešifriranja ideologij«.
Zbrani članki iz dnevnega časopisja na temo marketizacije visokega šolstva
so bili obdelani z diskurzivno analizo – ang. discourse analysis method (glej
Silverman 2000; Thomas 2002) in metode analize vsebine – ang. content
analysis method (glej Easterby-Smith, Thorpe in Lowe, 2005).
Poleg pregleda in analize 'policy' dokumentov Evropske unije s področ-
ja visokega šolstva, dokumentov slovenske visokošolske razvojne politike,
razprav in znanstvenih člankov o marketizaciji visokega šolstva smo izved-
li dekonstrukcijo vsebin člankov na temo marketizacije visokošolskega izo-
braževanja v dnevnem časopisju (Delo, Dnevnik, Večer in Finance) od leta
2000 do 2012.
nega nastanka, širjenja in prenosa v različne družbe in kontekste. Nato smo
razširili torišče te debate z namenom širšega in globljega preučevanja druž-
benih in politično-etičnih funkcij visokošolskih zavodov skozi Derridaje-
vo (1999) brezpogojno univerzo, z združevanjem dekonstrukcije različnih
pogledov in teorij s pomočjo kritične refleksije (Dey in Steyaert 2007).
Analiza člankov v dnevnem časopisju je v ontološkem smislu postmo-
derno relativistična, saj predpostavljamo, da imajo lahko opazovalci raz-
lične poglede in da »se tisto, kar velja kot resnica, lahko razlikuje iz kra-
ja v kraj in od časa do časa« (Collins 1983, 88 v Easterby-Smith, Thorpe in
Lowe 2005, 51). Epistemološko pa raziskava izhaja iz tradicije postmoder-
ne filozofije, ki je kritična do temeljnih domnev in struktur filozofije. Doel
(1994, 128) je v svojem diskurzu o dekonstrukciji zapisal, da sam ontologi-
jo obravnava kot definiranje pojmov, ki se jim želi približati in jih preuči-
22 ti, metodologijo kot razvijanje strategij pristopa, epistemologijo pa kot razvoj
in uporabo strategij raziskovanja. Vsekakor ne smemo pozabiti razmišljati
o vseh treh poljih znotraj celovitega procesa. Z drugimi besedami – onto-
logija, metodologija in epistemologija so ločeni, a tudi stični koraki v pro-
cesu raziskovanja.
Del monografije je namenjen refleksiji (glej npr. Bourdieu 2004; Toro
in drugi 2008) ter preverjanju in preučevanju omenjenih teoretičnih vi-
dikov v posebnih razmerah slovenskega visokega šolstva. Toro in drugi
(2008) so uvedli »koncept refleksivnih ontologij, tj. opis konceptov in od-
nosov v domeni s pomočjo vase zaprtih (angl. self-contained) vprašanj«. Ta
pristop ponuja več prednosti: pospešuje proces spraševanja, tvori novo zna-
nje o domeni, ki ga razširja z vprašanji in odgovori, ter vzpostavlja celovi-
to strukturo znanja.
Osrednja raziskovalna metoda je diskurzivna analiza, kakor jo je razvi-
jal Fairclough (2006), namen je bil preučevati načine oblikovanja družbe-
nih praks skozi diskurz. Po Wodakovi (2009, 17): »Eden od ciljev diskur-
zivne analize je 'demistificirati' diskurze s pomočjo dešifriranja ideologij«.
Zbrani članki iz dnevnega časopisja na temo marketizacije visokega šolstva
so bili obdelani z diskurzivno analizo – ang. discourse analysis method (glej
Silverman 2000; Thomas 2002) in metode analize vsebine – ang. content
analysis method (glej Easterby-Smith, Thorpe in Lowe, 2005).
Poleg pregleda in analize 'policy' dokumentov Evropske unije s področ-
ja visokega šolstva, dokumentov slovenske visokošolske razvojne politike,
razprav in znanstvenih člankov o marketizaciji visokega šolstva smo izved-
li dekonstrukcijo vsebin člankov na temo marketizacije visokošolskega izo-
braževanja v dnevnem časopisju (Delo, Dnevnik, Večer in Finance) od leta
2000 do 2012.
