Page 27 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Diskurzivna analiza
osebe, ki naj bi bil “koreograf lastnega plesa” (Janesick 2003). Takšne ana- 27
lize ne morejo ponoviti drugi raziskovalci, ki izhajajo iz drugačnih tradi-
cij ali paradigem. Nasprotno, pa drugi avtorji (Denzin 1978; Patton 1999;
Pope, Ziebland in Mays 2000) priporočajo, naj kodiranje razvije skupina
raziskovalcev različnih korenin, da bi se izboljšalo globino in širino anali-
ze ter ugotovitev.
Ob tem so bile uporabljene strukturirane, analitične tehnike vključno
s sortiranjem, kategoriziranjem in poimenovanjem tem, da bi dosegli bolj
rigorozno ter veljavno analizo vsebin. Po urejanju gradiv so bile določene
enote kategoriziranja, pri čemer je bil uporabljen klasičen pristop h katego-
riziranju: identificirani so bili osrednji pojmi in teme, ločeni so bili ključ-
ni in postranski pojmi, ključni pojmi so bili razvrščeni v časovno ali vzroč-
no-posledično zaporedje, nakar so bili dodani še kontekstualni pojmi. Pri
tem se nismo usmerili na strogo lingvistično ali semantično obravnavanje
kategoriziranja in posledično ločevanje glagolov, samostalnikov, pridevni-
kov, temveč smo zajeli vse povezane pojme. Sledil je izbor in definiranje re-
levantnih pojmov in kategorij. Kodiranje in kategoriziranje je bilo izvede-
no ročno, z označevanjem pojmov v besedilih z različnimi barvami (glej
Hay 2005).
S prebiranjem, zapisovanjem, označevanjem in številnimi iteracijami
smo identificirali končno število trinajstih tem oz. kategorij, ki po našem
mnenju dobro ponazarjajo prisotne diskurze v analiziranih besedilih.
Kategorija Ključni pojmi
1 Javno visoko šolstvo brezplačno, dostopno, država, vloga, javna dobrina, razlike, potrebe, poslanst-
vo, pomen, funkcija
2 Kakovost visokega šolstva cena visokošolskega izobraževanja, razlike med kakovostjo javnega in zasebnega
visokega šolstva, množičnost izobraževanja in njen vpliv na kakovost
šolnine, financiranje, denarni prispevek, vključenost posameznikov pri fi-
nanciranju, uredba o javnem financiranju, vavčerski sistem, študentska poso-
3 Financiranje visokega šolstva jila, plačljive oblike študija, zniževanje javnih izdatkov, plačni sistem javnih
uslužbencev, državni proračun, postavka za visoko šolstvo, sredstva za izo-
braževanje
privatizacija javnih storitev, vstop zasebnih ponudnikov, uvajanje kvazitrgov, jav-
no financiranje zasebne dejavnosti, nenadzorovana privatizacija visokega šol-
4 Privatizacija visokega šolstva stva, klientelizem, divja privatizacija raziskovalne dejavnosti, povezane osebe,
lastniška struktura, koncesije s prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja
visokošolskih institucij
neoliberalna politika, neoliberalistične doktrine, neoliberalna dominacija, neo-
5 Neoliberalizem liberalno divjanje, trg ekonomskih idej, mladoekonomisti, korporacijska kultu-
ra visokošolskega menedžmenta, kompradorska buržoazija, korpokracija, mo-
nopol nad izvajanjem zasebnega šolstva
kapitalsko prestrukturiranje socialne države, marketizacijski procesi, odgovo-
6 Marketizacija rnost za porabo javnih sredstev, ustvarjanje trga, decentralizacija in deregulaci-
ja, odzivnost na pričakovanja in potrebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izo-
braževanje kot tržna dobrina, tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem
osebe, ki naj bi bil “koreograf lastnega plesa” (Janesick 2003). Takšne ana- 27
lize ne morejo ponoviti drugi raziskovalci, ki izhajajo iz drugačnih tradi-
cij ali paradigem. Nasprotno, pa drugi avtorji (Denzin 1978; Patton 1999;
Pope, Ziebland in Mays 2000) priporočajo, naj kodiranje razvije skupina
raziskovalcev različnih korenin, da bi se izboljšalo globino in širino anali-
ze ter ugotovitev.
Ob tem so bile uporabljene strukturirane, analitične tehnike vključno
s sortiranjem, kategoriziranjem in poimenovanjem tem, da bi dosegli bolj
rigorozno ter veljavno analizo vsebin. Po urejanju gradiv so bile določene
enote kategoriziranja, pri čemer je bil uporabljen klasičen pristop h katego-
riziranju: identificirani so bili osrednji pojmi in teme, ločeni so bili ključ-
ni in postranski pojmi, ključni pojmi so bili razvrščeni v časovno ali vzroč-
no-posledično zaporedje, nakar so bili dodani še kontekstualni pojmi. Pri
tem se nismo usmerili na strogo lingvistično ali semantično obravnavanje
kategoriziranja in posledično ločevanje glagolov, samostalnikov, pridevni-
kov, temveč smo zajeli vse povezane pojme. Sledil je izbor in definiranje re-
levantnih pojmov in kategorij. Kodiranje in kategoriziranje je bilo izvede-
no ročno, z označevanjem pojmov v besedilih z različnimi barvami (glej
Hay 2005).
S prebiranjem, zapisovanjem, označevanjem in številnimi iteracijami
smo identificirali končno število trinajstih tem oz. kategorij, ki po našem
mnenju dobro ponazarjajo prisotne diskurze v analiziranih besedilih.
Kategorija Ključni pojmi
1 Javno visoko šolstvo brezplačno, dostopno, država, vloga, javna dobrina, razlike, potrebe, poslanst-
vo, pomen, funkcija
2 Kakovost visokega šolstva cena visokošolskega izobraževanja, razlike med kakovostjo javnega in zasebnega
visokega šolstva, množičnost izobraževanja in njen vpliv na kakovost
šolnine, financiranje, denarni prispevek, vključenost posameznikov pri fi-
nanciranju, uredba o javnem financiranju, vavčerski sistem, študentska poso-
3 Financiranje visokega šolstva jila, plačljive oblike študija, zniževanje javnih izdatkov, plačni sistem javnih
uslužbencev, državni proračun, postavka za visoko šolstvo, sredstva za izo-
braževanje
privatizacija javnih storitev, vstop zasebnih ponudnikov, uvajanje kvazitrgov, jav-
no financiranje zasebne dejavnosti, nenadzorovana privatizacija visokega šol-
4 Privatizacija visokega šolstva stva, klientelizem, divja privatizacija raziskovalne dejavnosti, povezane osebe,
lastniška struktura, koncesije s prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja
visokošolskih institucij
neoliberalna politika, neoliberalistične doktrine, neoliberalna dominacija, neo-
5 Neoliberalizem liberalno divjanje, trg ekonomskih idej, mladoekonomisti, korporacijska kultu-
ra visokošolskega menedžmenta, kompradorska buržoazija, korpokracija, mo-
nopol nad izvajanjem zasebnega šolstva
kapitalsko prestrukturiranje socialne države, marketizacijski procesi, odgovo-
6 Marketizacija rnost za porabo javnih sredstev, ustvarjanje trga, decentralizacija in deregulaci-
ja, odzivnost na pričakovanja in potrebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izo-
braževanje kot tržna dobrina, tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem