Page 46 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

za doslej brezplačne ali cenejše storitve, kot so študentski domovi, prehra-
na, transport; ukinitev znižanega plačila šolnin ter zniževanje števila pro-
stih mest na brezplačnem ali subvencioniranem študiju.

Preglednica 12: šolnine za prvo leto šolanja na dodiplomskem študiju, v različnih državah
(2007).

Država Šolnine za javne institucije (USD) (USD)
srednja posebej plačljiv vpis
Avstralija nizka visoka
3.172 815 6.238 9.500
Avstrija 815 7.000 815
5.670 128 9.279 5.753
Čile 128 6.398 180 351
6.398 479 6.398 2.630
Etiopija 25 479 410 – 683
133 4.060 443
Hong Kong 4.060 3.370 4.500
2.575 7.385
Indija 1.955 3.535 7.743
1.380 6.030
Indonezija 457 2.960 2.857
1.640 0 3.820
46 Japonska 1.125
Južna Afrika 0 0
1.125 1.664 1.688
Južna Koreja 1.664 0 1.664
0
Kanada 1.340 3.875 0
731 731 4.800
Kenija 4.077 4.077 731
0 0 4.077
Kitajska 3.000 6.000
0
Madžarska 12.000

Mongolija

Nizozemska

Rusija

Singapur

Škotska

Velika Britanija

Vietnam

ZDA

Op.: Nacionalne valute so spremenjene v USD po PPP v 2007
Vir: Johnston in Marcucci 2007.

V preglednici 12 lahko primerjamo razlike v šolninah v nekaterih iz-
branih državah sveta. Čeprav so bile preračunane na kupno moč posame-
zne države, so razlike velike. V Sloveniji so šolnine za posamezen letnik vi-
sokošolskega študija večinoma okrog 2000 EUR.

Preglednica 13: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje Slovenija 2005–2008 (% BDP).

Leto Izobraževanje skupaj Visokošolsko izobraževanje
2005 5,73 1,25
2006 5,72 1,23
2007 5,16 1,21
2008 5,20 1,21
2009 5,70 1,38

Viri: SURS 2011a; SURS 2011b; UMAR 2012.