Page 47 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
ualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo
Kot lahko razberemo iz preglednice 13, se je delež javnih izdatkov 47
Republike Slovenije namenjen visokošolskemu izobraževanju v obdob-
ju 2005–2008 zmanjševal, gledano v odstotkih BDP-ja, vse do leta 2009
(SURS 2011a, 2011b), ko se je tudi BDP zmanjšal za 8 % v primerjavi z le-
tom 2008 (SURS 2012a). Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje v letu
2009 so znašali 1,38 % slovenskega BDP, kar je za 0,13 odstotne točke več
kot leta 2005. V primerjavi s povprečjem EU pa so javni izdatki za visoko-
šolsko izobraževanje v Sloveniji leta 2008 leta z 1,14 % BDP 2008 nekoliko
višji (UMAR 2012).
Iz preglednice 14 vidimo, da so skupni javni izdatki za visokošolsko iz-
obraževanje nominalno narasli za 25,6 %, pa tudi po vseh namenih pora-
be. Neposredna poraba za terciarne ustanove se je v tem obdobju povečala
za 26,4 %, transferji in druga plačila gospodinjstvom za 23,0 %, štipendi-
je tudi za 23,0 %, le transferji drugim entitetam so variirali po letih. V pre-
glednici 17 pa lahko pregledamo porazdelitev javnih izdatkov namenjenih
visokošolskemu izobraževanju v Sloveniji, po zadnjih dostopnih podatkih
statističnega urada. V letu 2009 je predstavljal delež zasebnih izdatkov za
visokošolsko izobraževanje skoraj 15 odstotkov vseh izdatkov za te izobra-
ževalne ustanove; več kot dve tretjini javnih transferjev gospodinjstvom sta
bili namenjeni visokošolskemu izobraževanju (SURS 2011d).
Preglednica 14: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje po namenu porabe, Slovenija
2005–2009 (v 1.000 EUR).
Skupaj 2005 2006 2007 2008 2009
Neposredna poraba za terciarne ustanove 359.372 382.979 418.285 451.478 488.410
Transferji, plačila gospodinjstvom 274.155 293.488 322.980 346.646 380.651
Štipendije in druge pomoči 85.217 89.491 95.305 104.832 107.759
Transferji drugim zasebnim entitetam 85.204 89.318 95.283 104.820 107.759
14 173 22 13 0
Vira: SURS 2011a, 2011d.
Študija OECD (2011) v poročilu ekonomskega razvoja Slovenije ome-
nja, da je Slovenija edina država OECD, v kateri je financiranje namenjeno
visokošolskemu študentu nižje kakor na nižjih stopnjah izobraževanja. Pri-
poročajo dodatne vire, ki naj bi jih usmerili v visokošolsko izobraževanje,
kjer naj bi bilo še veliko prostora za izboljšanje rezultatov, vključno s stop-
njo zaključenega študija ter krajšim časom študiranja. To naj bi dosegli z
uvedbo enotnih šolnin, skupaj s posojili, ki bi jih odplačevali študentje šele
po zaposlitvi. Študija je naletela na oster odziv v slovenski javnosti in ura-
dni politiki, saj so bile predlagane spremembe zavrnjene kot neprimerne.
Ker naj bi Slovenija namenjala preveč proračunskih sredstev za predšol-
sko in osnovnošolsko izobraževanje, za terciarnega pa premalo, je OECD
Kot lahko razberemo iz preglednice 13, se je delež javnih izdatkov 47
Republike Slovenije namenjen visokošolskemu izobraževanju v obdob-
ju 2005–2008 zmanjševal, gledano v odstotkih BDP-ja, vse do leta 2009
(SURS 2011a, 2011b), ko se je tudi BDP zmanjšal za 8 % v primerjavi z le-
tom 2008 (SURS 2012a). Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje v letu
2009 so znašali 1,38 % slovenskega BDP, kar je za 0,13 odstotne točke več
kot leta 2005. V primerjavi s povprečjem EU pa so javni izdatki za visoko-
šolsko izobraževanje v Sloveniji leta 2008 leta z 1,14 % BDP 2008 nekoliko
višji (UMAR 2012).
Iz preglednice 14 vidimo, da so skupni javni izdatki za visokošolsko iz-
obraževanje nominalno narasli za 25,6 %, pa tudi po vseh namenih pora-
be. Neposredna poraba za terciarne ustanove se je v tem obdobju povečala
za 26,4 %, transferji in druga plačila gospodinjstvom za 23,0 %, štipendi-
je tudi za 23,0 %, le transferji drugim entitetam so variirali po letih. V pre-
glednici 17 pa lahko pregledamo porazdelitev javnih izdatkov namenjenih
visokošolskemu izobraževanju v Sloveniji, po zadnjih dostopnih podatkih
statističnega urada. V letu 2009 je predstavljal delež zasebnih izdatkov za
visokošolsko izobraževanje skoraj 15 odstotkov vseh izdatkov za te izobra-
ževalne ustanove; več kot dve tretjini javnih transferjev gospodinjstvom sta
bili namenjeni visokošolskemu izobraževanju (SURS 2011d).
Preglednica 14: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje po namenu porabe, Slovenija
2005–2009 (v 1.000 EUR).
Skupaj 2005 2006 2007 2008 2009
Neposredna poraba za terciarne ustanove 359.372 382.979 418.285 451.478 488.410
Transferji, plačila gospodinjstvom 274.155 293.488 322.980 346.646 380.651
Štipendije in druge pomoči 85.217 89.491 95.305 104.832 107.759
Transferji drugim zasebnim entitetam 85.204 89.318 95.283 104.820 107.759
14 173 22 13 0
Vira: SURS 2011a, 2011d.
Študija OECD (2011) v poročilu ekonomskega razvoja Slovenije ome-
nja, da je Slovenija edina država OECD, v kateri je financiranje namenjeno
visokošolskemu študentu nižje kakor na nižjih stopnjah izobraževanja. Pri-
poročajo dodatne vire, ki naj bi jih usmerili v visokošolsko izobraževanje,
kjer naj bi bilo še veliko prostora za izboljšanje rezultatov, vključno s stop-
njo zaključenega študija ter krajšim časom študiranja. To naj bi dosegli z
uvedbo enotnih šolnin, skupaj s posojili, ki bi jih odplačevali študentje šele
po zaposlitvi. Študija je naletela na oster odziv v slovenski javnosti in ura-
dni politiki, saj so bile predlagane spremembe zavrnjene kot neprimerne.
Ker naj bi Slovenija namenjala preveč proračunskih sredstev za predšol-
sko in osnovnošolsko izobraževanje, za terciarnega pa premalo, je OECD
