Page 22 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
jetja so tem storitvam sledila, zato dodatne storitve postanejo standardne
storitve. Mnoge storitve so združene v storitvenih paketih. Številni hote-
li na primer ponujajo brezplačen zajtrk, storitev prevoza, prost dostop do
bazena in telovadnice ter brezplačen dostop do interneta. Vendar zagota-
vljanje teh dodatnih storitev in izdelkov povečuje stroške hotela, ki pa za-
gotavljajo zadovoljstvo gosta. Skupno ceno paketa storitev je treba pove-
čati, sicer hotel izgubi nekaj svojega bruto dobička iz poslovanja. Če hotel
postavlja svojo ceno za paket, mora stranka plačati več za nakup te doda-
tne storitve, ki je postala standardna storitev v okviru paketa. Vendar pa v
mnogih primerih kupci dejansko ne uporabljajo celotnega paketa storitev,
za katerega so plačali (Yang et al. 2009). Gostinske storitve so specifične v
svojem upravljanju. Ker storitve ni mogoče vnaprej izdelati in jo uskladišči-
ti, je potrebna sinhronizacija ponudbe in povpraševanja, ki je pogosto tež-
22 ka (Gričar in Bojnec 2009). Poleg tega so turisti in druge stranke v mnogih
situacijah koproducenti storitev za prosti čas in drugih turističnih stori-
tev. Posebne naloge so dodeljene gostom, ki te storitve izvajajo sami, kot je
to značilno v samopostrežnih restavracijah, na avtomatih v nizkocenovnih
hotelih za registracijo prihoda in odhoda iz hotela ter drugih storitvah v
gostinstvu (Verhoeven, Rompay in Pruyn 2009).
Opredelitev pojmov raziskave
Turizem sestavlja zelo veliko različnih storitvenih dejavnosti, a obstaja
le malo empiričnih analiz o ekonomiji gostinstva (Bonham, Gangnes in
Zhou 2009). Zaradi tega je težko določiti celoten vpliv gostinstva na gospo-
darstvo, in sicer na podlagi obstoječih državnih statistik. Medtem so tudi
teoretična dela s področja gostinstva relativno redka, a z dobro opredelje-
no empirično literaturo, predvsem na področju povpraševanja po turistič-
nih storitvah, makroekonomije in ekonometrije. Tako smo s pomočjo te li-
terature, ki jo prikazujemo v prvem delu monografije, oblikovali empirični
model dinamike cen v gostinstvu. Model(e) dinamike cen v gostinstvu pri-
kazujemo skupaj z razpravo o pridobljenih rezultatih v tretjem, zadnjem
delu monografije. Identifikacija modela bo pridobljena z uporabo Johan-
sen kointegracije (Johansen 1996), ki jo prikazujemo v drugem, metodolo-
škem delu monografije.
Turizem
Razvoj znanstvene misli in znanstveno pojmovanje turizma kot komple-
ksne družbeno-ekonomske zadeve je potekalo skladno z razvojem turizma.
V tem smislu se razlikujejo tri obdobja, in sicer prvo, to je do I. svetovne
jetja so tem storitvam sledila, zato dodatne storitve postanejo standardne
storitve. Mnoge storitve so združene v storitvenih paketih. Številni hote-
li na primer ponujajo brezplačen zajtrk, storitev prevoza, prost dostop do
bazena in telovadnice ter brezplačen dostop do interneta. Vendar zagota-
vljanje teh dodatnih storitev in izdelkov povečuje stroške hotela, ki pa za-
gotavljajo zadovoljstvo gosta. Skupno ceno paketa storitev je treba pove-
čati, sicer hotel izgubi nekaj svojega bruto dobička iz poslovanja. Če hotel
postavlja svojo ceno za paket, mora stranka plačati več za nakup te doda-
tne storitve, ki je postala standardna storitev v okviru paketa. Vendar pa v
mnogih primerih kupci dejansko ne uporabljajo celotnega paketa storitev,
za katerega so plačali (Yang et al. 2009). Gostinske storitve so specifične v
svojem upravljanju. Ker storitve ni mogoče vnaprej izdelati in jo uskladišči-
ti, je potrebna sinhronizacija ponudbe in povpraševanja, ki je pogosto tež-
22 ka (Gričar in Bojnec 2009). Poleg tega so turisti in druge stranke v mnogih
situacijah koproducenti storitev za prosti čas in drugih turističnih stori-
tev. Posebne naloge so dodeljene gostom, ki te storitve izvajajo sami, kot je
to značilno v samopostrežnih restavracijah, na avtomatih v nizkocenovnih
hotelih za registracijo prihoda in odhoda iz hotela ter drugih storitvah v
gostinstvu (Verhoeven, Rompay in Pruyn 2009).
Opredelitev pojmov raziskave
Turizem sestavlja zelo veliko različnih storitvenih dejavnosti, a obstaja
le malo empiričnih analiz o ekonomiji gostinstva (Bonham, Gangnes in
Zhou 2009). Zaradi tega je težko določiti celoten vpliv gostinstva na gospo-
darstvo, in sicer na podlagi obstoječih državnih statistik. Medtem so tudi
teoretična dela s področja gostinstva relativno redka, a z dobro opredelje-
no empirično literaturo, predvsem na področju povpraševanja po turistič-
nih storitvah, makroekonomije in ekonometrije. Tako smo s pomočjo te li-
terature, ki jo prikazujemo v prvem delu monografije, oblikovali empirični
model dinamike cen v gostinstvu. Model(e) dinamike cen v gostinstvu pri-
kazujemo skupaj z razpravo o pridobljenih rezultatih v tretjem, zadnjem
delu monografije. Identifikacija modela bo pridobljena z uporabo Johan-
sen kointegracije (Johansen 1996), ki jo prikazujemo v drugem, metodolo-
škem delu monografije.
Turizem
Razvoj znanstvene misli in znanstveno pojmovanje turizma kot komple-
ksne družbeno-ekonomske zadeve je potekalo skladno z razvojem turizma.
V tem smislu se razlikujejo tri obdobja, in sicer prvo, to je do I. svetovne
