Page 23 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Pregled predhodnih raziskav 23
vojne, drugo obdobje med obema vojnama in tretje obdobje po II. svetovni
vojni (Blažević 2007). Veliko je opredelitev besede turizem, ki so se začele
s pojmom enodnevni izletnik do današnjega turista (Blažević 2007). Tribe
(1996) je postavil nekaj delovnih definicij prostega časa in turizma. Ena od
definicij pravi, da pomeni turizem = obiskati vsaj za eno noč, za prosti čas
in počitnice, poslovne in poklicne ali druge turistične namene; aktivnost,
ki se izvaja v prostem času. Obiskati pa pomeni začasen premik iz kraja bi-
vanja (domačega okolja) in dela (službe) v drug kraj (destinacijo). Dejavno-
sti v tej skupini so potovanje do destinacije, bivanje v destinaciji in rekrea-
cija (Tribe 1996).
Svetovna turistična organizacija (WTO) je na svoji konferenci o poto-
vanju in turizmu, ki je bila v Ottawi leta 1991, sprejela koncept povpraševa-
nja (demand-side koncept) kot edini možen pristop k definiranju turizma
(WTO 1991). V tem pristopu se definicija turizma glasi: »Turizem je vsaka
aktivnost oseb v času njihovega potovanja in bivanja izven mesta stalnega
prebivališča, in to brez prekinitve, vendar ne dlje od enega leta, zaradi po-
čitka, zaradi poslovnih ali drugih razlogov.« (Blažević 2007)
Opredelitev pojma gostinstvo
Gostinstvo (angl. hospitality industry, catering, catering industry, hotels
and restaurants) je zelo raznovrstna dejavnost, in sicer zato, ker zadovolju-
je potrebe dveh osnovnih skupin potrošnikov. Prva skupina potrošnikov
storitev v gostinstvu so turisti oziroma osebe zunaj kraja stalnega bivališča.
Druga skupina so rezidenti ali stalni prebivalci, ki povprašujejo po gostin-
skih storitvah zunaj njihovih gospodinjstev (Gričar 2009), torej se ukvar-
ja s storitvami. O storitvenem gospodarstvu govorimo takrat, ko proizvod
gospodarske veje ni proizvod ampak storitev. Storitev je čista storitev (uslu-
ga) ali sprememba na že obstoječem proizvodu.
Gostinske storitve so take gospodarske storitve, ki se izvajajo v gostin-
stvu in s katerimi zadovoljujemo potrebe ljudi po stanovanju, hrani in pija-
či, in to na poseben, gostinski način. Razvoj gostinstva je v veliki meri po-
vezan z razvojem celotnega gospodarstva, še posebej z delom gospodarstva,
ki omogoča menjavo blaga, trgovine, prometa in turizma (Štambuk 1975).
Storitve prenočevanja so gostinske storitve, ki zadovoljujejo potrebe
ljudi po namestitvah v sobah, posteljah ali stanovanjih (Štambuk 1975).
Storitve prenočevanja se opravijo skupaj z drugimi dopolnilnimi dejav-
nostmi. Oddajanje sob sodi v kategorijo nudenja neoprijemljivih storitev.
Hotel ali drug namestitveni objekt proda oziroma odda v najem prostor za
določen čas. Vendar posameznik sobe ne kupi, jo le najame in jo uporab-
lja določen čas ter potem zapusti hotel. Hotelska soba je nekoliko obrablje-
vojne, drugo obdobje med obema vojnama in tretje obdobje po II. svetovni
vojni (Blažević 2007). Veliko je opredelitev besede turizem, ki so se začele
s pojmom enodnevni izletnik do današnjega turista (Blažević 2007). Tribe
(1996) je postavil nekaj delovnih definicij prostega časa in turizma. Ena od
definicij pravi, da pomeni turizem = obiskati vsaj za eno noč, za prosti čas
in počitnice, poslovne in poklicne ali druge turistične namene; aktivnost,
ki se izvaja v prostem času. Obiskati pa pomeni začasen premik iz kraja bi-
vanja (domačega okolja) in dela (službe) v drug kraj (destinacijo). Dejavno-
sti v tej skupini so potovanje do destinacije, bivanje v destinaciji in rekrea-
cija (Tribe 1996).
Svetovna turistična organizacija (WTO) je na svoji konferenci o poto-
vanju in turizmu, ki je bila v Ottawi leta 1991, sprejela koncept povpraševa-
nja (demand-side koncept) kot edini možen pristop k definiranju turizma
(WTO 1991). V tem pristopu se definicija turizma glasi: »Turizem je vsaka
aktivnost oseb v času njihovega potovanja in bivanja izven mesta stalnega
prebivališča, in to brez prekinitve, vendar ne dlje od enega leta, zaradi po-
čitka, zaradi poslovnih ali drugih razlogov.« (Blažević 2007)
Opredelitev pojma gostinstvo
Gostinstvo (angl. hospitality industry, catering, catering industry, hotels
and restaurants) je zelo raznovrstna dejavnost, in sicer zato, ker zadovolju-
je potrebe dveh osnovnih skupin potrošnikov. Prva skupina potrošnikov
storitev v gostinstvu so turisti oziroma osebe zunaj kraja stalnega bivališča.
Druga skupina so rezidenti ali stalni prebivalci, ki povprašujejo po gostin-
skih storitvah zunaj njihovih gospodinjstev (Gričar 2009), torej se ukvar-
ja s storitvami. O storitvenem gospodarstvu govorimo takrat, ko proizvod
gospodarske veje ni proizvod ampak storitev. Storitev je čista storitev (uslu-
ga) ali sprememba na že obstoječem proizvodu.
Gostinske storitve so take gospodarske storitve, ki se izvajajo v gostin-
stvu in s katerimi zadovoljujemo potrebe ljudi po stanovanju, hrani in pija-
či, in to na poseben, gostinski način. Razvoj gostinstva je v veliki meri po-
vezan z razvojem celotnega gospodarstva, še posebej z delom gospodarstva,
ki omogoča menjavo blaga, trgovine, prometa in turizma (Štambuk 1975).
Storitve prenočevanja so gostinske storitve, ki zadovoljujejo potrebe
ljudi po namestitvah v sobah, posteljah ali stanovanjih (Štambuk 1975).
Storitve prenočevanja se opravijo skupaj z drugimi dopolnilnimi dejav-
nostmi. Oddajanje sob sodi v kategorijo nudenja neoprijemljivih storitev.
Hotel ali drug namestitveni objekt proda oziroma odda v najem prostor za
določen čas. Vendar posameznik sobe ne kupi, jo le najame in jo uporab-
lja določen čas ter potem zapusti hotel. Hotelska soba je nekoliko obrablje-
