Page 27 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Pregled predhodnih raziskav 27
Razlike v inflacijskih stopnjah in druge ciklične spremembe niso nič
novega v velikih monetarnih unijah, vendar pa si te v evropski monetar-
ni uniji (EMU) zaslužijo posebno pozornost. V zgodnjih letih je morala
Evropska centralna banka (ECB) monetarno politiko voditi v zelo spre-
menljivem okolju, podobno kot danes, ko jo spremlja množica različnih
šokov, ki precej vplivajo na razvoj srednjeročnih cen.
Gibanje cen
Slovenija si je morala prizadevati za takšno makroekonomsko politiko, s
katero je bila inflacijska stopnja sprejemljiva za ERM II in EMU. Ob tem
je treba omeniti, da je fiksiranje tečaja smiselno le, če je domača država spo-
sobna živeti z nizko inflacijsko stopnjo in če valuta, na katero je domača
valuta vezana, lahko zagotovi stabilno tečajno sidro. V nasprotju s tem ni
smiselno vezati domače valute na tujo, če je inflacija visoka in se razvija o
svoji poti.
Vzroki za večje spremembe inflacije v Sloveniji so bili do leta 2000 da-
lje praviloma specifični. Gibanje inflacije je bilo povezano z variabilnostjo
in (a)simetričnostjo porazdelitve relativnih cen. Vzroki za večje spremem-
be v inflaciji niso bili v domeni denarne politike oziroma centralne ban-
ke (Čufer 2000). Za boljše razumevanje razvoja inflacije v Sloveniji oziro-
ma za razumevanje vpliva menjalnega sektorja na nemenjalnega in obratno,
vpliva administrativno določenih cen, vpliva plač in produktivnosti je po-
membno razumevanje prilagajanja relativnih cen in Balassa-Samuelsono-
vega (B-S) učinka.
Pristope k razlagi teoretičnega ozadja problema sprememb relativnih
cen in višine inflacije lahko v grobem razdelimo na razloge med variabil-
nostjo cen in inflacijo ter analizo povezave asimetričnosti porazdelitve rela-
tivnih cen in inflacijo. Relativne cene so razmerje med cenami posameznih
izdelkov in storitev. Čufer (2000) ugotavlja, da je s povečano variabilnostjo
relativnih cen povezana tudi višja stopnja inflacije. V obdobjih, ko se cene
posameznih izdelkov in storitev gibljejo še posebno raznoliko, je torej tudi
inflacija višja. Ball in Mankiw (1994) ugotavljata, da je povezava med vari-
abilnostjo relativnih cen in inflacijo povezana z dejstvom, da pri oblikova-
nju cen obstajajo omejitve, ki povzročajo asimetričnosti pri prilagajanju.
Cene se laže, hitreje in v večji meri prilagajajo spremembam navzgor kot
spremembam navzdol. Avtorja razlagata to empirično ugotovitev in asime-
trično prilagajanje cen z modelom, ki temelji na predpostavkah, da spre-
memba posamezne cene za podjetje predstavlja strošek in da je v ekonomiji
prisotna trendna inflacija, ki je lahko sicer zelo majhna, toda pozitivna rast
splošne ravni cen. Posledica te ugotovitve je, da lahko spremembe v relativ-
Razlike v inflacijskih stopnjah in druge ciklične spremembe niso nič
novega v velikih monetarnih unijah, vendar pa si te v evropski monetar-
ni uniji (EMU) zaslužijo posebno pozornost. V zgodnjih letih je morala
Evropska centralna banka (ECB) monetarno politiko voditi v zelo spre-
menljivem okolju, podobno kot danes, ko jo spremlja množica različnih
šokov, ki precej vplivajo na razvoj srednjeročnih cen.
Gibanje cen
Slovenija si je morala prizadevati za takšno makroekonomsko politiko, s
katero je bila inflacijska stopnja sprejemljiva za ERM II in EMU. Ob tem
je treba omeniti, da je fiksiranje tečaja smiselno le, če je domača država spo-
sobna živeti z nizko inflacijsko stopnjo in če valuta, na katero je domača
valuta vezana, lahko zagotovi stabilno tečajno sidro. V nasprotju s tem ni
smiselno vezati domače valute na tujo, če je inflacija visoka in se razvija o
svoji poti.
Vzroki za večje spremembe inflacije v Sloveniji so bili do leta 2000 da-
lje praviloma specifični. Gibanje inflacije je bilo povezano z variabilnostjo
in (a)simetričnostjo porazdelitve relativnih cen. Vzroki za večje spremem-
be v inflaciji niso bili v domeni denarne politike oziroma centralne ban-
ke (Čufer 2000). Za boljše razumevanje razvoja inflacije v Sloveniji oziro-
ma za razumevanje vpliva menjalnega sektorja na nemenjalnega in obratno,
vpliva administrativno določenih cen, vpliva plač in produktivnosti je po-
membno razumevanje prilagajanja relativnih cen in Balassa-Samuelsono-
vega (B-S) učinka.
Pristope k razlagi teoretičnega ozadja problema sprememb relativnih
cen in višine inflacije lahko v grobem razdelimo na razloge med variabil-
nostjo cen in inflacijo ter analizo povezave asimetričnosti porazdelitve rela-
tivnih cen in inflacijo. Relativne cene so razmerje med cenami posameznih
izdelkov in storitev. Čufer (2000) ugotavlja, da je s povečano variabilnostjo
relativnih cen povezana tudi višja stopnja inflacije. V obdobjih, ko se cene
posameznih izdelkov in storitev gibljejo še posebno raznoliko, je torej tudi
inflacija višja. Ball in Mankiw (1994) ugotavljata, da je povezava med vari-
abilnostjo relativnih cen in inflacijo povezana z dejstvom, da pri oblikova-
nju cen obstajajo omejitve, ki povzročajo asimetričnosti pri prilagajanju.
Cene se laže, hitreje in v večji meri prilagajajo spremembam navzgor kot
spremembam navzdol. Avtorja razlagata to empirično ugotovitev in asime-
trično prilagajanje cen z modelom, ki temelji na predpostavkah, da spre-
memba posamezne cene za podjetje predstavlja strošek in da je v ekonomiji
prisotna trendna inflacija, ki je lahko sicer zelo majhna, toda pozitivna rast
splošne ravni cen. Posledica te ugotovitve je, da lahko spremembe v relativ-
