Page 25 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Kratek zgodovinski pregled 2.2
brez katere si skoraj ne predstavljamo družbenega življenja. Da se
je to zgodilo, je prav gotovo treba pogledati v zgodovino in omeniti
nekatere pomembne mejnike v razvoju nevladnih organizacij na na-
šem ozemlju.
2.2 Kratek zgodovinski pregled
Zgodovina delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji seže v 13. ali
14. stoletje. Takrat so se kazali prvi zametki organizacij v različnih
oblikah (cehi, dobrodelna verska združenja in fundacije), v katere so
se ljudje združevali z določenimi nameni (Šporar in Studen 2000, 5).
V prvi polovici 19. stoletja najdemo prva delavska gibanja, ki so
bila s poznejšo ureditvijo prepovedana oz. omejena v svojem delo-
vanju. Prvi pravni akti, ki urejajo področje interesnega združevanja,
so bili izdani po letu 1850. Tako prinaša društveni patent (izdal ga je
cesar avstro-ogrske monarhije) prvo ureditev društev, Zakon o pra-
vici do združevanja v društva in politična društva iz leta 1867 pa prvo
zakonsko ureditev tega področja. Poseben pomen v tem obdobju, ob
dejstvu, da so bili Slovenci kmečko in delavsko prebivalstvo, vodilni
razred so predstavljali tujci, ima nastanek gibanj namenjenih naro-
dnostnemu prebujenju. Najpomembnejše oblike združevanja so bile
čitalnice, kot shajališča višjih slojev, in tabori, kot oblika množič-
nega zbiranja ljudi na prostem. Pomembno vlogo so imele tudi za-
druge oz. zadružništvo kot gibanje za obrambo interesov slovenskih
kmetov, obrtnikov in delavcev, ki je s približno 1700 zadrugami pred
drugo svetovno vojno pomenilo izjemno množično obliko stanovske
samoorganiziranosti (Mevlja in Kavčič 2012, 16).
Pred prvo svetovno vojno je bila namreč Slovenija, v pogledu sa-
moorganiziranja kmetov, obrtnikov, financiranja in zavarovanja, vo-
dilna dežela v Evropi (Hvalič, Ramovš in Ramovš 2001, 6).
Rakar et al. (2011, 20) omenjajo, da so civilnodružbene organiza-
cije v obdobju nerazvite socialne države (do konca druge svetovne
vojne) ob neformalnem sektorju imele primarno vlogo pri preskrbi
z javnimi dobrinami in storitvami. Pred drugo svetovno vojno je v
Sloveniji obstajalo 8000 nevladnih organizacij.¹
¹ Leto 1938: 6.014 društev in 1.677 zadrug.
23
brez katere si skoraj ne predstavljamo družbenega življenja. Da se
je to zgodilo, je prav gotovo treba pogledati v zgodovino in omeniti
nekatere pomembne mejnike v razvoju nevladnih organizacij na na-
šem ozemlju.
2.2 Kratek zgodovinski pregled
Zgodovina delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji seže v 13. ali
14. stoletje. Takrat so se kazali prvi zametki organizacij v različnih
oblikah (cehi, dobrodelna verska združenja in fundacije), v katere so
se ljudje združevali z določenimi nameni (Šporar in Studen 2000, 5).
V prvi polovici 19. stoletja najdemo prva delavska gibanja, ki so
bila s poznejšo ureditvijo prepovedana oz. omejena v svojem delo-
vanju. Prvi pravni akti, ki urejajo področje interesnega združevanja,
so bili izdani po letu 1850. Tako prinaša društveni patent (izdal ga je
cesar avstro-ogrske monarhije) prvo ureditev društev, Zakon o pra-
vici do združevanja v društva in politična društva iz leta 1867 pa prvo
zakonsko ureditev tega področja. Poseben pomen v tem obdobju, ob
dejstvu, da so bili Slovenci kmečko in delavsko prebivalstvo, vodilni
razred so predstavljali tujci, ima nastanek gibanj namenjenih naro-
dnostnemu prebujenju. Najpomembnejše oblike združevanja so bile
čitalnice, kot shajališča višjih slojev, in tabori, kot oblika množič-
nega zbiranja ljudi na prostem. Pomembno vlogo so imele tudi za-
druge oz. zadružništvo kot gibanje za obrambo interesov slovenskih
kmetov, obrtnikov in delavcev, ki je s približno 1700 zadrugami pred
drugo svetovno vojno pomenilo izjemno množično obliko stanovske
samoorganiziranosti (Mevlja in Kavčič 2012, 16).
Pred prvo svetovno vojno je bila namreč Slovenija, v pogledu sa-
moorganiziranja kmetov, obrtnikov, financiranja in zavarovanja, vo-
dilna dežela v Evropi (Hvalič, Ramovš in Ramovš 2001, 6).
Rakar et al. (2011, 20) omenjajo, da so civilnodružbene organiza-
cije v obdobju nerazvite socialne države (do konca druge svetovne
vojne) ob neformalnem sektorju imele primarno vlogo pri preskrbi
z javnimi dobrinami in storitvami. Pred drugo svetovno vojno je v
Sloveniji obstajalo 8000 nevladnih organizacij.¹
¹ Leto 1938: 6.014 društev in 1.677 zadrug.
23
