Page 27 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Tipologija in klasifikacija nevladnih organizacij 2.3
cij, vendar pa nevladni sektor v postsocialističnih državah še vedno
ostaja precej nerazvit. Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 108–
109) omenjajo, da se je v Sloveniji po osamosvojitvi civilna družba
začela razvijati kot alternativa, in ne kot opozicija uradni politiki.
Mevlja in Kavčič (2012, 19) pravita, da je bilo po osamosvojitvi Slo-
venije pričakovati, da se bo stanje na področju nevladnega sektorja
začelo izboljševati, ker so mnogi takratni politiki izšli ravno iz struk-
tur civilne družbe. Vendar je imela Republika Slovenija predvsem
drugačne prioritete, povezane predvsem z izgradnjo struktur mlade
države. Na nevladni sektor se je žal pozabilo, zato je za obdobje po
osamosvojitvi značilna predvsem stagnacija na področju razvoja ne-
vladnega sektorja in sodelovanja z Vlado Republike Slovenije.
Kljub temu nevladne organizacije v Sloveniji danes ohranjajo do-
ločene posebnosti, ki so posledica zgodovinskega razvoja, zato jim
lahko pripišemo tudi določene skupne značilnosti.
2.3 Tipologija in klasifikacija nevladnih organizacij
Čeprav ima Slovenija relativno dolgo zgodovino samoorganiziranja,
še posebno v sklopu civilnodružbenih organizacij, je zaradi sistem-
ske neurejenosti pojem »nevladna organizacija« še vedno pravno ne-
definiran. Tako Šporar (2004), Pravno-informacijski center nevla-
dnih organizacij (2006) ter Hvalič, Ramovš in Ramovš (2001) pogre-
šajo pomanjkanje sistemske ureditve tega področja.
Združevanje v sklopu civilne družbe je v Sloveniji na visokem me-
stu, saj Kolarič et al. (2006, 4) omenjajo, da je v Sloveniji zagoto-
vljena ustavna svoboda združevanja civilne družbe v sklopu nevla-
dnih organizacij.
Adam et al. (2013, 5) omenjajo, da tako v zadnjih letih uveljavljena
tipologija in terminologija razmejuje med:
• profitnimi in neprofitnimi organizacijami (glede na smisel or-
ganizacije),
• javnimi neprofitnimi organizacijami in zasebnimi neprofitnimi
organizacijami (glede na ustanovitelja);
• na tiste s statusom delovanja v javnem interesu ter zasebne ne-
profitne organizacije (glede na status delovanja) ter
25
cij, vendar pa nevladni sektor v postsocialističnih državah še vedno
ostaja precej nerazvit. Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 108–
109) omenjajo, da se je v Sloveniji po osamosvojitvi civilna družba
začela razvijati kot alternativa, in ne kot opozicija uradni politiki.
Mevlja in Kavčič (2012, 19) pravita, da je bilo po osamosvojitvi Slo-
venije pričakovati, da se bo stanje na področju nevladnega sektorja
začelo izboljševati, ker so mnogi takratni politiki izšli ravno iz struk-
tur civilne družbe. Vendar je imela Republika Slovenija predvsem
drugačne prioritete, povezane predvsem z izgradnjo struktur mlade
države. Na nevladni sektor se je žal pozabilo, zato je za obdobje po
osamosvojitvi značilna predvsem stagnacija na področju razvoja ne-
vladnega sektorja in sodelovanja z Vlado Republike Slovenije.
Kljub temu nevladne organizacije v Sloveniji danes ohranjajo do-
ločene posebnosti, ki so posledica zgodovinskega razvoja, zato jim
lahko pripišemo tudi določene skupne značilnosti.
2.3 Tipologija in klasifikacija nevladnih organizacij
Čeprav ima Slovenija relativno dolgo zgodovino samoorganiziranja,
še posebno v sklopu civilnodružbenih organizacij, je zaradi sistem-
ske neurejenosti pojem »nevladna organizacija« še vedno pravno ne-
definiran. Tako Šporar (2004), Pravno-informacijski center nevla-
dnih organizacij (2006) ter Hvalič, Ramovš in Ramovš (2001) pogre-
šajo pomanjkanje sistemske ureditve tega področja.
Združevanje v sklopu civilne družbe je v Sloveniji na visokem me-
stu, saj Kolarič et al. (2006, 4) omenjajo, da je v Sloveniji zagoto-
vljena ustavna svoboda združevanja civilne družbe v sklopu nevla-
dnih organizacij.
Adam et al. (2013, 5) omenjajo, da tako v zadnjih letih uveljavljena
tipologija in terminologija razmejuje med:
• profitnimi in neprofitnimi organizacijami (glede na smisel or-
ganizacije),
• javnimi neprofitnimi organizacijami in zasebnimi neprofitnimi
organizacijami (glede na ustanovitelja);
• na tiste s statusom delovanja v javnem interesu ter zasebne ne-
profitne organizacije (glede na status delovanja) ter
25
