Page 22 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.

4. faza 3/srednji glas 2A (glas je hripav, masivnejši; prehodi med
registri so zelo slišni; težave so pri prilagajanju obsega),

5. faza 4/novi glas (glas še ni razvit, daje občutek nedovršenosti;
lahek, tanek in premalo bogat za tipični odrasli glas; glas zelo
malo vibrira, ni prožen, fleksibilen),

6. faza 5/razvit odrasel glas (po kakovosti je glas očitno
masivnejši, zaznamo več fleksibilnosti in kontrole nad tonom)
(Cooksey, 1977b: str. 5–16).

Tabela 1: Faze mutacije po Cookseyju

Faza Obseg Lagoden obseg Prehod v falzet

Predmutacijska faza a–d2 cis1–ais1 d2
c2
22 Faza 1/Srednji glas 1 as–c2 h–g1 g1–c2
gis–f1
Faza 2/Srednji glas 2 f–(g1) a1

Faza 3/Srednji glas 2A d–fis1 fis–(c1) d1 (e1) g1–c2

Faza 4/Novi glas H–d1 (dis1) dis–ais c1–g2

Faza 5/Razvit odra- G–d1 H–gis d1
sel glas

Vir: Cooksey in Welch, 1998: str. 99–119.

Predmutacijska faza ali nespremenjeni glas

Časovno obdobje: od 10 do 11 let.
Temeljna govorna frekvenca (F0): a–c1 (220–260 Hz).
Značilnosti: Pri petju je glas poln, bogat, po kakovosti sopranski (svetel).
Obseg otroškega glasu je v predmutacijski fazi največji. Zlom glasu se
zaradi stisnjene fonacije pogosto pojavi pri petju iz prsnega v glavin re-
gister, zato je prehod v višje lege precej slišen. Povprečen glasovni ob-
seg je od a do f2, lagoden obseg od cis1 do a1. Pred adolescenco se iz-
bruh rasti še ne začne. Glas je zelo fleksibilen. Po navadi fantje v tej fazi
pojejo sopranska dela, lahko tudi drugi sopran ali alt (Cooksey, 1992: str.
14; Gackle, 1991: str. 17–25).

petje v obdobju mutacije