Page 23 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 23
O, kako mladost je krasna, 21
a beži nam venomer!
Danes še je čas za pir, od dveh mečev k milosti božji
jutri bo že ura kasna.
Za razumevanje mentalitete 16. stoletja in njenih idearijev ter imagina
rijev je tako poglaviten občutek negotovosti, razdvojenosti in trpljenja, ki mu
sledita potreba in želja po milosti (Božji).
Ena nevralgičnih praks Rimske cerkve v stoletjih pred Luthrom je bi
la prodaja odpustkov, pri čemer ni bilo tako neobičajno, če je Petrov namest
nik denar, pridobljen z njihovo prodajo, porabil za vojskovanje proti temu ali
onemu političnemu zoprniku papeške države na Apeninskem polotoku ali
drugje po Evropi. Nezmerno življenje visokega klera, njegovo gladko posvet
njaštvo, predvsem pa malverzacije z Božjo milostjo in odpuščanjem, ki sta
bila z odpustki zreducirana na kupljivo blago, so že pred Luthrovimi tezami
budili številne kritike znotraj učene kulture in bolj ali manj radikalne odzive
ljudske kulture. Tako se je srditi disput med Rimsko cerkvijo in učenim češ
kim teologom M. Janom Husom, ki se je za slednjega 1415. končal na grma
di, za rimsko cerkev pa z razkolom s Češkim kraljestvom, začel 1412., ko v
Prago prispe bula (proti)papeža Janeza XXIII. Z njo je le-ta razglasil križar
sko vojno proti svojemu političnemu nasprotniku, neapeljskemu kralju La
dislavu, in obetal odpustek grehov vsakomur, kdor bi se vojne udeležil oseb
no ali bi za uspeh v njej svetemu očetu, sicer enemu tedaj treh vladajočih
rimskih škofov, pomogel z denarjem – z nakupom odpustka. Proti buli in
odpustkom je Hus napisal najprej oster protest (in kasneje več drugih spisov,
med njimi tudi svoje kronsko delo, traktat O cerkvi), v katerem je konsta
tiral, da je bula papeža Janeza nič manj kot prestop Božje besede, odpustki
pa ne drugega kot laž in da zavoljo njih nastajajo prepiri ter druge homati
je. – Luther je o isti temi dobro stoletje kasneje zapisal: »Zakladi odpustkov
so mreže, v katere zdaj lovijo bogastvo ljudi.« – Končni izplen nepomirljive
ga konflikta med institucijo Rimske cerkve z njenimi gmotnimi ter politič
nimi pretenzijami na eni in poznosrednjeveškim človekom Srednje Evrope
v Češkem kraljestvu, ki je Božjo besedo pogosto razumel precej dobesedno,
je bila prva velika in uspešna evropska reformacija – husitska. Ta se vojaško
in za tem politično uveljavi v husitskih vojnah (1419–1434), ki so prve veli
ke evropske verske vojne in se končajo s postopno zmago Češkega kraljestva
nad katoliškimi protivniki, toda tudi z oblikovanjem »krivoverskega« pros
tora najzgodnejše oblike evropske verske svobode. V letih pred tridesetlet
no vojno (1618–1648), zlasti po Majestátu Rudolfa II. (1609), je bilo tako mo
goče kot posledico tudi politično uspešne husitske reformacije v Češk em
kraljestvu, »trdnjavi Evrope« – češkega kralja je najti v sočasn ih upodobit
vah politične strukture Reicha prikazanega kot prvega na cesarjevi desni
ci, kot poglavitnega volilnega kneza –, uživati praktično neomejeno versko
a beži nam venomer!
Danes še je čas za pir, od dveh mečev k milosti božji
jutri bo že ura kasna.
Za razumevanje mentalitete 16. stoletja in njenih idearijev ter imagina
rijev je tako poglaviten občutek negotovosti, razdvojenosti in trpljenja, ki mu
sledita potreba in želja po milosti (Božji).
Ena nevralgičnih praks Rimske cerkve v stoletjih pred Luthrom je bi
la prodaja odpustkov, pri čemer ni bilo tako neobičajno, če je Petrov namest
nik denar, pridobljen z njihovo prodajo, porabil za vojskovanje proti temu ali
onemu političnemu zoprniku papeške države na Apeninskem polotoku ali
drugje po Evropi. Nezmerno življenje visokega klera, njegovo gladko posvet
njaštvo, predvsem pa malverzacije z Božjo milostjo in odpuščanjem, ki sta
bila z odpustki zreducirana na kupljivo blago, so že pred Luthrovimi tezami
budili številne kritike znotraj učene kulture in bolj ali manj radikalne odzive
ljudske kulture. Tako se je srditi disput med Rimsko cerkvijo in učenim češ
kim teologom M. Janom Husom, ki se je za slednjega 1415. končal na grma
di, za rimsko cerkev pa z razkolom s Češkim kraljestvom, začel 1412., ko v
Prago prispe bula (proti)papeža Janeza XXIII. Z njo je le-ta razglasil križar
sko vojno proti svojemu političnemu nasprotniku, neapeljskemu kralju La
dislavu, in obetal odpustek grehov vsakomur, kdor bi se vojne udeležil oseb
no ali bi za uspeh v njej svetemu očetu, sicer enemu tedaj treh vladajočih
rimskih škofov, pomogel z denarjem – z nakupom odpustka. Proti buli in
odpustkom je Hus napisal najprej oster protest (in kasneje več drugih spisov,
med njimi tudi svoje kronsko delo, traktat O cerkvi), v katerem je konsta
tiral, da je bula papeža Janeza nič manj kot prestop Božje besede, odpustki
pa ne drugega kot laž in da zavoljo njih nastajajo prepiri ter druge homati
je. – Luther je o isti temi dobro stoletje kasneje zapisal: »Zakladi odpustkov
so mreže, v katere zdaj lovijo bogastvo ljudi.« – Končni izplen nepomirljive
ga konflikta med institucijo Rimske cerkve z njenimi gmotnimi ter politič
nimi pretenzijami na eni in poznosrednjeveškim človekom Srednje Evrope
v Češkem kraljestvu, ki je Božjo besedo pogosto razumel precej dobesedno,
je bila prva velika in uspešna evropska reformacija – husitska. Ta se vojaško
in za tem politično uveljavi v husitskih vojnah (1419–1434), ki so prve veli
ke evropske verske vojne in se končajo s postopno zmago Češkega kraljestva
nad katoliškimi protivniki, toda tudi z oblikovanjem »krivoverskega« pros
tora najzgodnejše oblike evropske verske svobode. V letih pred tridesetlet
no vojno (1618–1648), zlasti po Majestátu Rudolfa II. (1609), je bilo tako mo
goče kot posledico tudi politično uspešne husitske reformacije v Češk em
kraljestvu, »trdnjavi Evrope« – češkega kralja je najti v sočasn ih upodobit
vah politične strukture Reicha prikazanega kot prvega na cesarjevi desni
ci, kot poglavitnega volilnega kneza –, uživati praktično neomejeno versko
