Page 11 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvod 11
Pravno ureditev ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
lahko analiziramo z več zornih kotov. Namen tega dela je omejen na iska-
nje ustrezne alokacije (razdelitve) pravic in dolžnost med delavcem in delo-
dajalcem. V tem okviru nas bo zanimalo zlasti, ali je ureditev tega vprašanja
de lege lata takšna, da resnično spodbuja delavce k ustvarjanju in inovira-
nju. Pri tem se osredotočamo zgolj na tisto motivacijo, ki jo lahko urejamo s
pravnimi pravili, torej predvsem na ureditev imetništva pravic intelektual-
ne lastnine, s katerimi se lahko varujejo rezultati ustvarjalnosti in inovativ-
nosti iz delovnega razmerja ter na pravno ureditev nagrajevanja delavcev za
njihovo ustvarjalnost in inovativnost. Seveda pa lahko na motiviranost de-
lavcev za ustvarjanje inovacij vplivamo tudi na druge načine (npr. z ustvar-
janjem delovnih razmer, ki spodbujajo kreativnost, z opolnomočenjem de-
lavcev, z zanimivostjo dela, z zmožnostmi napredovanja, s spodbujanjem
pripadnosti podjetju ipd.), kar ne bo predmet našega podrobnejšega pre-
učevanja.
V pravni teoriji in stroki je bila problematika ustvarjalnosti in inovativ-
nosti v delovnem razmerju do sedaj obravnavana le parcialno, saj je avtorje
to področje zanimalo predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izume delav-
cev, medtem ko je bila obravnava ostalih intelektualnih rezultatov v delov-
nem razmerju zanemarjena. S tega vidika je najpomembnejši prispevek tega
dela obravnava pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem
razmerju v vsej njeni celovitosti. To pomeni, da poleg izumov analizira-
mo pravno ureditev razmerij med delavcem in delodajalcem tudi za avtor-
ska dela, nove videze izdelkov, topografije polprevodniških vezij, nove sor-
te rastlin ter tehnične in netehnične izboljšave ter koristne predloge. Poleg
tega se pravna analiza ukvarja tako s pravno ureditvijo de lege lata kot tudi
s pravno ureditvijo de lege ferenda. Sploh pri vprašanju imetništva pravic iz
inovacij in drugih stvaritev v delovnem razmerju in vprašanju nagrajevanja
se sprašujemo, ali je alokacija pravic med delavcem in delodajalcem učin-
kovita v smislu spodbud za nastanek novih in novih izumov, avtorskih del,
videzov izdelkov, topografij, novih sort rastlin in tehničnih ter netehnič-
nih inovacij (izboljšav). Ugotovitve, ki so nanizane skozi celotno besedilo,
bodo lahko pomembno prispevale k razumevanju položaja in vloge prava
na področju spodbujanja ustvarjalnosti inovativnosti v delovnem razmer-
ju. Tukaj je vloga države kot oblikovalca heteronomnih pravnih norm v
praksi pogosto spregledana. Inovacijska strategija in politika vsake države
morata namreč biti na področju spodbujanja ustvarjalnosti in inovativno-
sti celovita v tem smislu, da vključujeta kombinacijo široko usmerjenega in
koordiniranega delovanja, spremljanega s povsem specifičnimi ukrepi na
Pravno ureditev ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
lahko analiziramo z več zornih kotov. Namen tega dela je omejen na iska-
nje ustrezne alokacije (razdelitve) pravic in dolžnost med delavcem in delo-
dajalcem. V tem okviru nas bo zanimalo zlasti, ali je ureditev tega vprašanja
de lege lata takšna, da resnično spodbuja delavce k ustvarjanju in inovira-
nju. Pri tem se osredotočamo zgolj na tisto motivacijo, ki jo lahko urejamo s
pravnimi pravili, torej predvsem na ureditev imetništva pravic intelektual-
ne lastnine, s katerimi se lahko varujejo rezultati ustvarjalnosti in inovativ-
nosti iz delovnega razmerja ter na pravno ureditev nagrajevanja delavcev za
njihovo ustvarjalnost in inovativnost. Seveda pa lahko na motiviranost de-
lavcev za ustvarjanje inovacij vplivamo tudi na druge načine (npr. z ustvar-
janjem delovnih razmer, ki spodbujajo kreativnost, z opolnomočenjem de-
lavcev, z zanimivostjo dela, z zmožnostmi napredovanja, s spodbujanjem
pripadnosti podjetju ipd.), kar ne bo predmet našega podrobnejšega pre-
učevanja.
V pravni teoriji in stroki je bila problematika ustvarjalnosti in inovativ-
nosti v delovnem razmerju do sedaj obravnavana le parcialno, saj je avtorje
to področje zanimalo predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izume delav-
cev, medtem ko je bila obravnava ostalih intelektualnih rezultatov v delov-
nem razmerju zanemarjena. S tega vidika je najpomembnejši prispevek tega
dela obravnava pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem
razmerju v vsej njeni celovitosti. To pomeni, da poleg izumov analizira-
mo pravno ureditev razmerij med delavcem in delodajalcem tudi za avtor-
ska dela, nove videze izdelkov, topografije polprevodniških vezij, nove sor-
te rastlin ter tehnične in netehnične izboljšave ter koristne predloge. Poleg
tega se pravna analiza ukvarja tako s pravno ureditvijo de lege lata kot tudi
s pravno ureditvijo de lege ferenda. Sploh pri vprašanju imetništva pravic iz
inovacij in drugih stvaritev v delovnem razmerju in vprašanju nagrajevanja
se sprašujemo, ali je alokacija pravic med delavcem in delodajalcem učin-
kovita v smislu spodbud za nastanek novih in novih izumov, avtorskih del,
videzov izdelkov, topografij, novih sort rastlin in tehničnih ter netehnič-
nih inovacij (izboljšav). Ugotovitve, ki so nanizane skozi celotno besedilo,
bodo lahko pomembno prispevale k razumevanju položaja in vloge prava
na področju spodbujanja ustvarjalnosti inovativnosti v delovnem razmer-
ju. Tukaj je vloga države kot oblikovalca heteronomnih pravnih norm v
praksi pogosto spregledana. Inovacijska strategija in politika vsake države
morata namreč biti na področju spodbujanja ustvarjalnosti in inovativno-
sti celovita v tem smislu, da vključujeta kombinacijo široko usmerjenega in
koordiniranega delovanja, spremljanega s povsem specifičnimi ukrepi na
