Page 12 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
več področjih. Mednje sodi tudi primerna, učinkovita in spodbudna prav-
na ureditev razmerij med delavci in delodajalci v primeru inovacij in dru-
gih intelektualnih stvaritev v delovnem razmerju.
Delo smo razdelili v pet vsebinsko zaokroženih poglavij. V uvodnem
poglavju podajamo izhodišča za razpravo in pravno analizo, ki sledi v na-
daljevanju, ter pojasnjujemo temeljni namen in cilje pričujoče monogra-
fije. Drugo poglavje namenjamo vprašanju alokacije koristi, ki izhajajo iz
ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju. V sklopu tega poja-
snjujemo, kaj je sploh lahko »predmet delitve koristi « med delavcem in
delodajalcem. Ugotavljamo, da gre predvsem za pravice iz patenta, , mo-
dela, topografije polprevodniškega vezja ter novo sorto rastlin. Rezultati
ustvarjalnosti in inovativnosti se lahko varujejo tudi kot poslovna skriv-
nost, zato tudi slednji namenjamo nekaj besed. Ker v monografiji posebno
12 pozornost namenjamo še pravni ureditvi nagrajevanja delavcev za inova-
cije in druge stvaritve v delovnem razmerju, v drugem poglavju pojasnju-
jejmo tudi nekatere temeljne koncepte, izhodišča ter pravno ureditev tega
nagrajevanja. V tretjem poglavju natančno analiziramo pravno ureditev
ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. To poglavje smo razdelili na štiri
vsebinsko zaokrožene sklope – podpoglavja. V prvem podpoglavju obrav-
navamo vprašanje pravnosistemske umestitve pravne ureditve ustvarjal-
nosti in inovativnosti v delovno pravo oziroma pravo intelektualne lastni-
ne, saj je od te umestitve odvisna prvotna alokacija pravic med delavca in
delodajalca. V drugem podpoglavju opozarjamo na posebnosti ugotavljan-
ja obstoja delovnega razmerja v primerih, ko gre za ustvarjalnost in inova-
tivnost. V tretjem podpoglavju s pomočjo analize zakonodaje odgovarja-
mo na vprašanje, kdaj in v kakšni meri je delodajalec upravičen do koristi
iz inovacij in ostalih stvaritev, ki jih delavec ustvari v okviru delovnega raz-
merja. Posebno mesto v iskanju primernega ravnovesja med pravicami de-
lavca in delodajalca ma nagrajevanje delavcev, ki ga opisujemo v četrtem
podpoglavju. V četrtem poglavju z uporabo orodij ekonomske analize pra-
va ocenjujemo učinkovitost pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti
v delovnem razmerju v Sloveniji. Pri tem ločeno obravnavamo pravila, ki
urejajo alokacijo imetništva pravic intelektualne lastnine iz delovnega raz-
merja ter pravila, ki urejajo nagrajevanje delavcev. Sklepno, peto poglavje,
pomeni sintezo celotnega besedila, v katerem strnjeno povzemamo bistve-
ne ugotovitve ter podajamo priporočila za zakonsko in avtonomno ureja-
nje obravnavanega področja.
več področjih. Mednje sodi tudi primerna, učinkovita in spodbudna prav-
na ureditev razmerij med delavci in delodajalci v primeru inovacij in dru-
gih intelektualnih stvaritev v delovnem razmerju.
Delo smo razdelili v pet vsebinsko zaokroženih poglavij. V uvodnem
poglavju podajamo izhodišča za razpravo in pravno analizo, ki sledi v na-
daljevanju, ter pojasnjujemo temeljni namen in cilje pričujoče monogra-
fije. Drugo poglavje namenjamo vprašanju alokacije koristi, ki izhajajo iz
ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju. V sklopu tega poja-
snjujemo, kaj je sploh lahko »predmet delitve koristi « med delavcem in
delodajalcem. Ugotavljamo, da gre predvsem za pravice iz patenta, , mo-
dela, topografije polprevodniškega vezja ter novo sorto rastlin. Rezultati
ustvarjalnosti in inovativnosti se lahko varujejo tudi kot poslovna skriv-
nost, zato tudi slednji namenjamo nekaj besed. Ker v monografiji posebno
12 pozornost namenjamo še pravni ureditvi nagrajevanja delavcev za inova-
cije in druge stvaritve v delovnem razmerju, v drugem poglavju pojasnju-
jejmo tudi nekatere temeljne koncepte, izhodišča ter pravno ureditev tega
nagrajevanja. V tretjem poglavju natančno analiziramo pravno ureditev
ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. To poglavje smo razdelili na štiri
vsebinsko zaokrožene sklope – podpoglavja. V prvem podpoglavju obrav-
navamo vprašanje pravnosistemske umestitve pravne ureditve ustvarjal-
nosti in inovativnosti v delovno pravo oziroma pravo intelektualne lastni-
ne, saj je od te umestitve odvisna prvotna alokacija pravic med delavca in
delodajalca. V drugem podpoglavju opozarjamo na posebnosti ugotavljan-
ja obstoja delovnega razmerja v primerih, ko gre za ustvarjalnost in inova-
tivnost. V tretjem podpoglavju s pomočjo analize zakonodaje odgovarja-
mo na vprašanje, kdaj in v kakšni meri je delodajalec upravičen do koristi
iz inovacij in ostalih stvaritev, ki jih delavec ustvari v okviru delovnega raz-
merja. Posebno mesto v iskanju primernega ravnovesja med pravicami de-
lavca in delodajalca ma nagrajevanje delavcev, ki ga opisujemo v četrtem
podpoglavju. V četrtem poglavju z uporabo orodij ekonomske analize pra-
va ocenjujemo učinkovitost pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti
v delovnem razmerju v Sloveniji. Pri tem ločeno obravnavamo pravila, ki
urejajo alokacijo imetništva pravic intelektualne lastnine iz delovnega raz-
merja ter pravila, ki urejajo nagrajevanje delavcev. Sklepno, peto poglavje,
pomeni sintezo celotnega besedila, v katerem strnjeno povzemamo bistve-
ne ugotovitve ter podajamo priporočila za zakonsko in avtonomno ureja-
nje obravnavanega področja.
