Page 13 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Alokacija koristi,
ki izhajajo iz ustvarjalnosti
in inovativnosti v delovnem
razmerju
Pri vprašanju, komu naj pripadajo koristi iz inovacij in drugih intelektual-
nih stvaritev v delovnem razmerju, gre pravzaprav za določanje imetništva
nad pravicami intelektualne lastnine, s katerimi se lahko varujejo nekateri
rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju, ter za vpra-
šanje nagrajevanja delavcev.
Kar se tiče alokacije imetništva pravic intelektualne lastnine, s kate-
rimi se varujejo rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem raz-
merju, je uvodoma treba pojasniti, da gre v nekaterih državah pravzaprav
za vprašanje, kdo ima pravico vložiti prijavo za pridobitev relevantne pra-
vice intelektualne lastnine. Za vložitev npr. patentne prijave je lahko upra-
vičen bodisi delavec, ki je inovacijo ustvaril, bodisi delodajalec. V drugih
državah pa se pravna ureditev imetništva nanaša na pravico do inovacije
kot takšne, vključujoč vsa upravičenja, ki iz takšne inovacije izhajajo, ka-
mor spada tudi pravica do vložitve prijave za pridobitev ustrezne pravice
intelektualne lastnine. Omenjeno razlikovanje (pravica do vložitve ustre-
zne prijave, pravica do izuma, nove sorte, modela ipd.) pa je bolj teoretič-
ne narave: v obeh primerih gre dejansko za določanje tega, komu pripada-
jo koristi iz te inovacije. Enako velja tudi za tiste rezultate ustvarjalnosti in
inovativnosti, ki niso sposobni varstva s pravicami intelektualne lastnine.
Ker njihova apropriacija (v smislu imetništva posebne pravice intelektual-
ne lastnine) ni možna, gre za vprašanje, kdo si jih lasti oziroma komu gredo
koristi od njihove uporabe in izkoriščanja.
Glede na to, da je pri alokaciji imetništva pravic iz ustvarjalnosti in ino-
vativnosti v delovnem razmerju bistveno predvsem, komu pripadajo pravi-
ce intelektualne lastnine, s katerimi se lahko ti rezultati pravno varujejo,
ki izhajajo iz ustvarjalnosti
in inovativnosti v delovnem
razmerju
Pri vprašanju, komu naj pripadajo koristi iz inovacij in drugih intelektual-
nih stvaritev v delovnem razmerju, gre pravzaprav za določanje imetništva
nad pravicami intelektualne lastnine, s katerimi se lahko varujejo nekateri
rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju, ter za vpra-
šanje nagrajevanja delavcev.
Kar se tiče alokacije imetništva pravic intelektualne lastnine, s kate-
rimi se varujejo rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem raz-
merju, je uvodoma treba pojasniti, da gre v nekaterih državah pravzaprav
za vprašanje, kdo ima pravico vložiti prijavo za pridobitev relevantne pra-
vice intelektualne lastnine. Za vložitev npr. patentne prijave je lahko upra-
vičen bodisi delavec, ki je inovacijo ustvaril, bodisi delodajalec. V drugih
državah pa se pravna ureditev imetništva nanaša na pravico do inovacije
kot takšne, vključujoč vsa upravičenja, ki iz takšne inovacije izhajajo, ka-
mor spada tudi pravica do vložitve prijave za pridobitev ustrezne pravice
intelektualne lastnine. Omenjeno razlikovanje (pravica do vložitve ustre-
zne prijave, pravica do izuma, nove sorte, modela ipd.) pa je bolj teoretič-
ne narave: v obeh primerih gre dejansko za določanje tega, komu pripada-
jo koristi iz te inovacije. Enako velja tudi za tiste rezultate ustvarjalnosti in
inovativnosti, ki niso sposobni varstva s pravicami intelektualne lastnine.
Ker njihova apropriacija (v smislu imetništva posebne pravice intelektual-
ne lastnine) ni možna, gre za vprašanje, kdo si jih lasti oziroma komu gredo
koristi od njihove uporabe in izkoriščanja.
Glede na to, da je pri alokaciji imetništva pravic iz ustvarjalnosti in ino-
vativnosti v delovnem razmerju bistveno predvsem, komu pripadajo pravi-
ce intelektualne lastnine, s katerimi se lahko ti rezultati pravno varujejo,
