Page 14 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
bomo v nadaljevanju te pravice najprej opisali. To se zdi nujno zaradi ra-
zumevanja nadaljnjih izvajanj, pa tudi zaradi celovitosti obravnave. Zani-
ma nas torej, kaj imetništvo patenta, modela, avtorske pravice, topografije
polprevodnikov, žlahtniteljske pravice prinaša delodajalcu oziroma delav-
cu; za katere koristi gre? Enako vprašanje se nanaša na nagrade.
Pravice intelektualne lastnine iz delovnega razmerja
Rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti, ki jih bomo v nadaljevanju obrav-
navali, se v materialnem svetu kažejo kot izumi, topografije polprevodni-
kov, nove sorte rastlin, nov videz izdelkov in avtorska dela. Vsi navedeni re-
zultati so lahko varovani s pravicami intelektualne lastnine. Med pravice
intelektualne lastnine spadajo tudi blagovne in storitvene znamke, ki jih v
tej monografiji ne obravnavamo, saj so varovane zaradi svoje sporočilnosti
14 uporabnikom in ne zato, ker gre pri njih za intelektualne kreacije. Po dru-
gi strani pa je treba omeniti, da se ustvarjalnost in inovativnost v delovnem
razmerju lahko pokaže tudi na način oziroma v oblikah, ki že po svoji na-
ravi »ne trpijo« ali niso sposobne biti predmet varstva s pravicami inte-
lektualne lastnine. Sem spadajo predvsem tehnične in netehnične izboljša-
ve ter koristni predlogi. Čeprav ne gre za pravice intelektualne lastnine, pa
gre za takšne rezultate ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmer-
ju, ki lahko prinašajo velike koristi, npr prihranek pri materialu in energiji,
večjo učinkovitost delovnih procesov, izboljšano varnost pri delu, prihra-
nek prostora in podobno. Zaradi navedenega smo tehnične izboljšave, ne-
tehnične izboljšave ter koristne predloge vključili v našo obravnavo.
Patent in pravice, ki izhajajo iz patenta1
Patent je pravica, ki jo podeli država izumitelju, da za omejeno časovno ob-
dobje prepove drugim gospodarsko uporabo izuma kot nadomestilo za nje-
govo razkritje, iz katerega (razkritja namreč, op. a.) lahko drugi tudi prido-
bijo korist (WIPO 2012). S patentom se zavaruje izum kot objekt varstva
te pravice, ob predpogoju, da ta izum izpolnjuje določena merila2 (Puha-
rič 2003, 79). Patent je obenem pravica, katere značaj je izrazito negativen:
imetnik patenta lahko ostalim osebam, ki nimajo njegove privolitve, pre-
preči uporabo, izdelovanje, ponujanje v prodajo, prodajo ali uvoz izuma
1 Opisane so le osnove patentnega prava, kolikor je nujno potrebno za razumevanje nadaljnjih izva-
janj. Za podroben pregled teorije o patentih glej v Kitch 1998, 13–17.
2 Za pridobitev patenta morajo biti izpolnjena štiri osnovna merila: določena stvaritev mora biti
izum; izum mora biti industrijsko uporaben; izum mora biti nov; izum mora biti inventiven (23.
člen TRIPS, Uradni list RS-MP, št. 10/1995; 52. člen Evropske patentne konvencije (v nadaljevanju:
EPK), Uradni list RS, MP, št. 19/2002, 68/2002).
bomo v nadaljevanju te pravice najprej opisali. To se zdi nujno zaradi ra-
zumevanja nadaljnjih izvajanj, pa tudi zaradi celovitosti obravnave. Zani-
ma nas torej, kaj imetništvo patenta, modela, avtorske pravice, topografije
polprevodnikov, žlahtniteljske pravice prinaša delodajalcu oziroma delav-
cu; za katere koristi gre? Enako vprašanje se nanaša na nagrade.
Pravice intelektualne lastnine iz delovnega razmerja
Rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti, ki jih bomo v nadaljevanju obrav-
navali, se v materialnem svetu kažejo kot izumi, topografije polprevodni-
kov, nove sorte rastlin, nov videz izdelkov in avtorska dela. Vsi navedeni re-
zultati so lahko varovani s pravicami intelektualne lastnine. Med pravice
intelektualne lastnine spadajo tudi blagovne in storitvene znamke, ki jih v
tej monografiji ne obravnavamo, saj so varovane zaradi svoje sporočilnosti
14 uporabnikom in ne zato, ker gre pri njih za intelektualne kreacije. Po dru-
gi strani pa je treba omeniti, da se ustvarjalnost in inovativnost v delovnem
razmerju lahko pokaže tudi na način oziroma v oblikah, ki že po svoji na-
ravi »ne trpijo« ali niso sposobne biti predmet varstva s pravicami inte-
lektualne lastnine. Sem spadajo predvsem tehnične in netehnične izboljša-
ve ter koristni predlogi. Čeprav ne gre za pravice intelektualne lastnine, pa
gre za takšne rezultate ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmer-
ju, ki lahko prinašajo velike koristi, npr prihranek pri materialu in energiji,
večjo učinkovitost delovnih procesov, izboljšano varnost pri delu, prihra-
nek prostora in podobno. Zaradi navedenega smo tehnične izboljšave, ne-
tehnične izboljšave ter koristne predloge vključili v našo obravnavo.
Patent in pravice, ki izhajajo iz patenta1
Patent je pravica, ki jo podeli država izumitelju, da za omejeno časovno ob-
dobje prepove drugim gospodarsko uporabo izuma kot nadomestilo za nje-
govo razkritje, iz katerega (razkritja namreč, op. a.) lahko drugi tudi prido-
bijo korist (WIPO 2012). S patentom se zavaruje izum kot objekt varstva
te pravice, ob predpogoju, da ta izum izpolnjuje določena merila2 (Puha-
rič 2003, 79). Patent je obenem pravica, katere značaj je izrazito negativen:
imetnik patenta lahko ostalim osebam, ki nimajo njegove privolitve, pre-
preči uporabo, izdelovanje, ponujanje v prodajo, prodajo ali uvoz izuma
1 Opisane so le osnove patentnega prava, kolikor je nujno potrebno za razumevanje nadaljnjih izva-
janj. Za podroben pregled teorije o patentih glej v Kitch 1998, 13–17.
2 Za pridobitev patenta morajo biti izpolnjena štiri osnovna merila: določena stvaritev mora biti
izum; izum mora biti industrijsko uporaben; izum mora biti nov; izum mora biti inventiven (23.
člen TRIPS, Uradni list RS-MP, št. 10/1995; 52. člen Evropske patentne konvencije (v nadaljevanju:
EPK), Uradni list RS, MP, št. 19/2002, 68/2002).
