Page 16 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
Avtorska pravica
Najsplošnejša definicija avtorske pravice, glede katere v pravu ni večjih ne-
soglasij, je: avtorska pravica je izključna pravica, katere objekt je nemate-
rialna stvaritev s področja znanosti, književnosti in umetnosti (Mežnar
2004, 22). V slovenskem pravu so avtorska dela individualne intelektual-
ne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na ka-
kršenkoli način izražene (1. odstavek 5. člena Zakona o avtorski in soro-
dnih pravicah, v nadaljevanju: ZASP10). Podobne definicije vsebujejo tudi
tuji zakoni (Mežnar 2005, 21), na mednarodni ravni pa Bernska konvencija
za varstvo književnih in umetniških del11 in prek nje Pogodba svetovne or-
ganizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici12. Teorija (Trampuž
1997a, 30, 31; Štempihar 1960, 21) med predpostavke avtorskega dela uvr-
šča stvaritev (avtorsko delo kot rezultat človeške ustvarjalnosti), duhovnost
16 (avtorsko delo kot odsev človekovega duha), področno umeščenost (dela s
področja znanosti, književnosti in umetnosti), individualnost oz izvirnost
avtorskega dela ter izraženost (zaznavnost avtorskega dela v zunanjem sve-
tu oz. za človeške čute).
Avtorska pravica vsebuje osebnostna (moralna), premoženjska (ma-
terialna) in druga upravičenja. Pri moralnih upravičenjih gre za posebne,
duhovne interese avtorja na njegovem delu, zaradi katerih se lahko upre
vsakemu takemu posegu, ki bi lahko pomenil okrnitev njegove časti ali ug-
leda.13 Materialna upravičenja pa varujejo premoženjske interese avtorja s
tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo tako svojega dela
kot tudi primerkov tega dela. Pri materialnih upravičenjih gre torej pred-
vsem za pravico avtorja, da se upre vsaki nedovoljeni uporabi avtorskega
dela oziroma da za vsako takšno rabo zahteva nadomestilo (Mežnar 2004,
29). Uporaba avtorskega dela je tako dovoljena le, če je avtor prenesel ustre-
zno materialno pravico (pravico reproduciranja, javnega izvajanja, prina-
šanja in prikazovanja, radiodifuznega oddajanja in retransmisije, pravico
predelave, avdiovizualne priredbe, distribuiranja, dajanja v najem ipd). V
teoriji obstajajo različna mnenja o tem, ali sta ti dve vrsti upravičenj loče-
10 Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 43/2004, 94/2004, 17/2006, 44/2006, 114/2006,
139/2006, 16/2007, 68/08, 110/2013, 56/2015 in 63/2016.
11 Uradni list SFRJ-MP, št. 14/1975, 4/1986; Uradni list RS, št. 24/1992.
12 WIPO Copyright Treaty. Uradni list RS, 84/1999.
13 Med moralna upravičenja spadajo:
- pravica do prve objave (avtor odloča o tem, kako, kdaj in ali sploh bo neko avtorsko delo objavlje-
no),
- pravica priznanja avtorstva (navajanje avtorstva pri objavi avtorskega dela),
- pravica do spoštovanja dela (avtor ima pravico, da se upre skazitvi ali vsakemu drugemu posegu v
svoje delo) in
- pravica skesanja (avtor lahko prekliče materialno pravico imetnika).
Avtorska pravica
Najsplošnejša definicija avtorske pravice, glede katere v pravu ni večjih ne-
soglasij, je: avtorska pravica je izključna pravica, katere objekt je nemate-
rialna stvaritev s področja znanosti, književnosti in umetnosti (Mežnar
2004, 22). V slovenskem pravu so avtorska dela individualne intelektual-
ne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na ka-
kršenkoli način izražene (1. odstavek 5. člena Zakona o avtorski in soro-
dnih pravicah, v nadaljevanju: ZASP10). Podobne definicije vsebujejo tudi
tuji zakoni (Mežnar 2005, 21), na mednarodni ravni pa Bernska konvencija
za varstvo književnih in umetniških del11 in prek nje Pogodba svetovne or-
ganizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici12. Teorija (Trampuž
1997a, 30, 31; Štempihar 1960, 21) med predpostavke avtorskega dela uvr-
šča stvaritev (avtorsko delo kot rezultat človeške ustvarjalnosti), duhovnost
16 (avtorsko delo kot odsev človekovega duha), področno umeščenost (dela s
področja znanosti, književnosti in umetnosti), individualnost oz izvirnost
avtorskega dela ter izraženost (zaznavnost avtorskega dela v zunanjem sve-
tu oz. za človeške čute).
Avtorska pravica vsebuje osebnostna (moralna), premoženjska (ma-
terialna) in druga upravičenja. Pri moralnih upravičenjih gre za posebne,
duhovne interese avtorja na njegovem delu, zaradi katerih se lahko upre
vsakemu takemu posegu, ki bi lahko pomenil okrnitev njegove časti ali ug-
leda.13 Materialna upravičenja pa varujejo premoženjske interese avtorja s
tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo tako svojega dela
kot tudi primerkov tega dela. Pri materialnih upravičenjih gre torej pred-
vsem za pravico avtorja, da se upre vsaki nedovoljeni uporabi avtorskega
dela oziroma da za vsako takšno rabo zahteva nadomestilo (Mežnar 2004,
29). Uporaba avtorskega dela je tako dovoljena le, če je avtor prenesel ustre-
zno materialno pravico (pravico reproduciranja, javnega izvajanja, prina-
šanja in prikazovanja, radiodifuznega oddajanja in retransmisije, pravico
predelave, avdiovizualne priredbe, distribuiranja, dajanja v najem ipd). V
teoriji obstajajo različna mnenja o tem, ali sta ti dve vrsti upravičenj loče-
10 Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 43/2004, 94/2004, 17/2006, 44/2006, 114/2006,
139/2006, 16/2007, 68/08, 110/2013, 56/2015 in 63/2016.
11 Uradni list SFRJ-MP, št. 14/1975, 4/1986; Uradni list RS, št. 24/1992.
12 WIPO Copyright Treaty. Uradni list RS, 84/1999.
13 Med moralna upravičenja spadajo:
- pravica do prve objave (avtor odloča o tem, kako, kdaj in ali sploh bo neko avtorsko delo objavlje-
no),
- pravica priznanja avtorstva (navajanje avtorstva pri objavi avtorskega dela),
- pravica do spoštovanja dela (avtor ima pravico, da se upre skazitvi ali vsakemu drugemu posegu v
svoje delo) in
- pravica skesanja (avtor lahko prekliče materialno pravico imetnika).
