Page 212 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 212
turizem v avstrijskem primorju
pa so bile uvedene že pred tem, ko je bila Opatija sicer že priljubljena izletni-
ška točka, a še neuveljavljena zdraviliškoturistična destinacija.
Prometne povezave industrijske dobe so bile pomemben dejavnik turi-
stičnega razvoja, saj so korenito spremenile način in navade potovanja ter tako
vplivale na turistično dejavnost. Celostna ureditev dostopnosti je bil eden iz-
med pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja, ki je bil na primeru Gra-
deža verjetno še prisotnejši, saj je bil kot otok primoran k veliko večjim in-
frastrukturnim in gradbenim posegom (tako z vidika prometa kot ureditve
kanalizacije in vodovoda). Zaradi tega so si letoviški kraji prizadevali za svo-
jo čim boljšo in udobnejšo dostopnost. Prometne posodobitve, in sicer izbolj-
šave kopenskih cest, morske potniške linije in železniško omrežje, so olajšale
potovanje tudi turistom,258 čeprav izgradnja železniške prometne infrastruk-
ture in vpeljava parnikov nista neposredni posledici turističnega razvoja ozi-
roma potrebi, ki bi ju izzvala turistična dejavnost, so pa turistični kraji znali
dobro izkoristiti prometna sredstva in se trudili svoja letovišča čim bolje po-
vezati z železnico in s parnikom.259 Tako lahko rečemo, da sta vlak in parnik,
čeprav nista bistveno pripomogla k večjemu številu obiskovalcev, pozitivno
vplivala na razvoj turizma v Opatiji, Gradežu in Portorožu.
K turističnemu razvoju nekega kraja so lahko pripomogli tudi interes
in investicije javnega in privatnega sektorja, ki sta se od turizma nadejala pri-
hodke. Investicije v turistično infrastrukturo, namestitvene obrate, gostilne,
kopališča in restavracije, knjižnice, igralnice, urejeno okolico, napeljavo elek-
trike, vodovoda in kanalizacije so kraju omogočale privlačnejši videz ter za-
dostno število in urejenost namestitev za elitne goste.260 V delu smo se osre-
dotočili na nekaj primerov tovrstnih pobud in investicij ter skušali prikazati
predvsem interes, ki ga je za urejanje turistične dejavnosti imela država, saj je
tekom 19. in na začetku 20. stoletja vidno naraščal.261
258 Podobno kot so z vlakom za zabavo promovirali potovanje z vlakom po južni železnici in obisko-
vanje turističnih krajev, so z izhodiščnim Trstom organizirali potovanja v morska letovišča Av-
strijske riviere. Leta 1911 je na tržaško železniško postajo pripeljalo šestindvajset potniških vlakov,
na katerih je bil znaten delež turistov, ki so iz Trsta odpotovali v turistična zdravilišča in letovišča
tako Istre kakor Kvarnerja in Dalmacije. 18. julija 1911 naj bi s hitrim jutranjim vlakom, imenova-
nim Seebäderzüg, v Trst prispelo celo 796 potnikov. Od tega jih je 333 ostalo v Trstu, 300 se jih je
vkrcalo na parnik za Gradež in Portorož, 13 jih je odšlo v bližnja Sesljan in Tržič, 150 pa na parnik
proti Pulju (Brionom) ter Malemu in Velikemu Lošinju (Blažević, 1987, 151).
259 Na pobudo istrskega deželnega odbora (Giunta provinciale) je leta 1910 v Poreču potekala konfe-
renca o izboljšanju parniških prometnih povezav na zahodni istrski obali (Blažević, 1987, 138).
260 V letoviščih so se v obdobju do prve svetovne vojne za daljši čas zadrževali zlasti premožnejši go-
stje in temu ustrezno je bila urejena primerna infrastruktura.
261 Pomembno vlogo pri razvoju turizma so odigrale tudi deželne in lokalne institucije, kar je lahko
tudi predmet nadaljnjih raziskav.
210
pa so bile uvedene že pred tem, ko je bila Opatija sicer že priljubljena izletni-
ška točka, a še neuveljavljena zdraviliškoturistična destinacija.
Prometne povezave industrijske dobe so bile pomemben dejavnik turi-
stičnega razvoja, saj so korenito spremenile način in navade potovanja ter tako
vplivale na turistično dejavnost. Celostna ureditev dostopnosti je bil eden iz-
med pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja, ki je bil na primeru Gra-
deža verjetno še prisotnejši, saj je bil kot otok primoran k veliko večjim in-
frastrukturnim in gradbenim posegom (tako z vidika prometa kot ureditve
kanalizacije in vodovoda). Zaradi tega so si letoviški kraji prizadevali za svo-
jo čim boljšo in udobnejšo dostopnost. Prometne posodobitve, in sicer izbolj-
šave kopenskih cest, morske potniške linije in železniško omrežje, so olajšale
potovanje tudi turistom,258 čeprav izgradnja železniške prometne infrastruk-
ture in vpeljava parnikov nista neposredni posledici turističnega razvoja ozi-
roma potrebi, ki bi ju izzvala turistična dejavnost, so pa turistični kraji znali
dobro izkoristiti prometna sredstva in se trudili svoja letovišča čim bolje po-
vezati z železnico in s parnikom.259 Tako lahko rečemo, da sta vlak in parnik,
čeprav nista bistveno pripomogla k večjemu številu obiskovalcev, pozitivno
vplivala na razvoj turizma v Opatiji, Gradežu in Portorožu.
K turističnemu razvoju nekega kraja so lahko pripomogli tudi interes
in investicije javnega in privatnega sektorja, ki sta se od turizma nadejala pri-
hodke. Investicije v turistično infrastrukturo, namestitvene obrate, gostilne,
kopališča in restavracije, knjižnice, igralnice, urejeno okolico, napeljavo elek-
trike, vodovoda in kanalizacije so kraju omogočale privlačnejši videz ter za-
dostno število in urejenost namestitev za elitne goste.260 V delu smo se osre-
dotočili na nekaj primerov tovrstnih pobud in investicij ter skušali prikazati
predvsem interes, ki ga je za urejanje turistične dejavnosti imela država, saj je
tekom 19. in na začetku 20. stoletja vidno naraščal.261
258 Podobno kot so z vlakom za zabavo promovirali potovanje z vlakom po južni železnici in obisko-
vanje turističnih krajev, so z izhodiščnim Trstom organizirali potovanja v morska letovišča Av-
strijske riviere. Leta 1911 je na tržaško železniško postajo pripeljalo šestindvajset potniških vlakov,
na katerih je bil znaten delež turistov, ki so iz Trsta odpotovali v turistična zdravilišča in letovišča
tako Istre kakor Kvarnerja in Dalmacije. 18. julija 1911 naj bi s hitrim jutranjim vlakom, imenova-
nim Seebäderzüg, v Trst prispelo celo 796 potnikov. Od tega jih je 333 ostalo v Trstu, 300 se jih je
vkrcalo na parnik za Gradež in Portorož, 13 jih je odšlo v bližnja Sesljan in Tržič, 150 pa na parnik
proti Pulju (Brionom) ter Malemu in Velikemu Lošinju (Blažević, 1987, 151).
259 Na pobudo istrskega deželnega odbora (Giunta provinciale) je leta 1910 v Poreču potekala konfe-
renca o izboljšanju parniških prometnih povezav na zahodni istrski obali (Blažević, 1987, 138).
260 V letoviščih so se v obdobju do prve svetovne vojne za daljši čas zadrževali zlasti premožnejši go-
stje in temu ustrezno je bila urejena primerna infrastruktura.
261 Pomembno vlogo pri razvoju turizma so odigrale tudi deželne in lokalne institucije, kar je lahko
tudi predmet nadaljnjih raziskav.
210
