Page 211 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 211
na morju
javi z Gradežem in Portorožem mednarodno bolj prepoznavna in uveljavlje-
na turistična destinacija.
Ekonomski zgodovinarji (Williams, Armstrong, Cavalcanti) zagovar-
jajo tezo, da so parniške prometne linije (ladijski parnik in vlak) pozitivno
vplivale oziroma spodbudile razvoj turizma v Evropi, saj so omogočale hitrej-
še, varnejše, udobnejše in cenejše potovanje. Kakor ugotavlja Cavalcantijeva
(2003, 69), namen novih prometnih povezav v prvi vrsti ni bil turistični ra-
zvoj krajev, s katerimi so bile povezave vzpostavljene, vendar je lahko pozitiv-
no vplival na njihov nadaljnji razvoj, saj je z vidika hitrosti in udobja precej
olajšal potovanje. Podobno velja za izgradnjo železniške infrastrukture, ki je
bila na območju Gradeža in Portoroža urejena kasneje, ko sta bila kraja že tu-
ristično prepoznavni destinaciji. Opatija je železniško povezavo dobila neko-
liko prej, kar je spodbudno vplivalo predvsem na razvoj izletništva (Studen,
2005a).
Parniške linije, ki so poleg blaga prevažale tudi potnike (turiste), so po-
gosteje plule po jadranskih pristaniščih in bile tudi cenovno ugodnejše, kar
je bilo mogoče ugotoviti predvsem na primeru Portoroža. Število turistov je
v obravnavanih krajih postopoma naraščalo, vendar v letih po izgradnji nove
prometne povezave ni bilo opaziti večjega porasta števila gostov. Ladijske par-
niške povezave z Opatijo in Portorožem so bile vzpostavljene pred turistič-
nim razvojem, v Gradežu pa v 90-ih letih 19. stoletja, ko je kraj že imel pre-
cej razvito zdraviliško dejavnost. Število gostov v Gradežu je v tem obdobju
v primerjavi s prejšnjimi leti le malo naraslo. Obmorski turizem je proti kon-
cu 19. in na začetku 20. stoletja igral čedalje markantnejšo vlogo v gospodar-
stvu, kar je bilo vidno tudi v ladijskem potniškem prometu. V pristaniščih se
je pretok potnikov in turistov povečeval, leta 1912 je v Portorož priplulo sku-
paj 1.613, v Opatijo 11.645, v Pulj 4.328, Rovinj 2.963 in na Brijone 2.594 ladij
(Blažević, 1987, 170–71).
Izgradnja železnice ni odigrala tako odločilnega trenutka v razvoju ozi-
roma večanju dotoka turistov v Gradežu in Portorožu. Temu so botrovale
tako relativno pozna izgradnja železnice (Parenzana 1902, Cervignano–Bel-
vedere–Gradež 1910), nerodnosti in nesreče na poti (Parenzana) kakor tudi
konkurenca cenejših in hitrejših morskih parnih prometnih povezav, kar smo
pokazali na primeru Portoroža.257 V Gradežu je leto po uvedbi železniške po-
vezave obisk celo precej upadel. Težko pa bi preverjali vlogo parnikov in vla-
kov pri večanju števila turistov v Opatiji, saj so statistike v zdravilišču beležili
od leta 1889 (oziroma 1883/1884), redne parniške in železniške potniške linije
257 Tudi ladijski parnik ni bil vedno povsem zanesljiv in točen, zlasti v primeru grdega vremena in pli-
movanja morja, ki je onemogočalo pristajanje in izkrcavanje potnikov v nekaterih pristaniščih.
209
javi z Gradežem in Portorožem mednarodno bolj prepoznavna in uveljavlje-
na turistična destinacija.
Ekonomski zgodovinarji (Williams, Armstrong, Cavalcanti) zagovar-
jajo tezo, da so parniške prometne linije (ladijski parnik in vlak) pozitivno
vplivale oziroma spodbudile razvoj turizma v Evropi, saj so omogočale hitrej-
še, varnejše, udobnejše in cenejše potovanje. Kakor ugotavlja Cavalcantijeva
(2003, 69), namen novih prometnih povezav v prvi vrsti ni bil turistični ra-
zvoj krajev, s katerimi so bile povezave vzpostavljene, vendar je lahko pozitiv-
no vplival na njihov nadaljnji razvoj, saj je z vidika hitrosti in udobja precej
olajšal potovanje. Podobno velja za izgradnjo železniške infrastrukture, ki je
bila na območju Gradeža in Portoroža urejena kasneje, ko sta bila kraja že tu-
ristično prepoznavni destinaciji. Opatija je železniško povezavo dobila neko-
liko prej, kar je spodbudno vplivalo predvsem na razvoj izletništva (Studen,
2005a).
Parniške linije, ki so poleg blaga prevažale tudi potnike (turiste), so po-
gosteje plule po jadranskih pristaniščih in bile tudi cenovno ugodnejše, kar
je bilo mogoče ugotoviti predvsem na primeru Portoroža. Število turistov je
v obravnavanih krajih postopoma naraščalo, vendar v letih po izgradnji nove
prometne povezave ni bilo opaziti večjega porasta števila gostov. Ladijske par-
niške povezave z Opatijo in Portorožem so bile vzpostavljene pred turistič-
nim razvojem, v Gradežu pa v 90-ih letih 19. stoletja, ko je kraj že imel pre-
cej razvito zdraviliško dejavnost. Število gostov v Gradežu je v tem obdobju
v primerjavi s prejšnjimi leti le malo naraslo. Obmorski turizem je proti kon-
cu 19. in na začetku 20. stoletja igral čedalje markantnejšo vlogo v gospodar-
stvu, kar je bilo vidno tudi v ladijskem potniškem prometu. V pristaniščih se
je pretok potnikov in turistov povečeval, leta 1912 je v Portorož priplulo sku-
paj 1.613, v Opatijo 11.645, v Pulj 4.328, Rovinj 2.963 in na Brijone 2.594 ladij
(Blažević, 1987, 170–71).
Izgradnja železnice ni odigrala tako odločilnega trenutka v razvoju ozi-
roma večanju dotoka turistov v Gradežu in Portorožu. Temu so botrovale
tako relativno pozna izgradnja železnice (Parenzana 1902, Cervignano–Bel-
vedere–Gradež 1910), nerodnosti in nesreče na poti (Parenzana) kakor tudi
konkurenca cenejših in hitrejših morskih parnih prometnih povezav, kar smo
pokazali na primeru Portoroža.257 V Gradežu je leto po uvedbi železniške po-
vezave obisk celo precej upadel. Težko pa bi preverjali vlogo parnikov in vla-
kov pri večanju števila turistov v Opatiji, saj so statistike v zdravilišču beležili
od leta 1889 (oziroma 1883/1884), redne parniške in železniške potniške linije
257 Tudi ladijski parnik ni bil vedno povsem zanesljiv in točen, zlasti v primeru grdega vremena in pli-
movanja morja, ki je onemogočalo pristajanje in izkrcavanje potnikov v nekaterih pristaniščih.
209
