Page 67 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 67
dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma
1841 pa le še dve uri. Tudi prevoz se je pocenil, s prejšnjih 12 na kasnejše tri ši-
linge.4 S pocenitvijo in boljšim dostopom se je večalo tudi število obiskoval-
cev in izletnikov (Porter, 1996, 26). Železniške družbe so v tovrstnih potni-
kih zaznale potencial za dober zaslužek in začele ponujati ugodnejše tarife za
vozovnice in izlete v času počitnic. Tudi člani posameznih (delavskih) dru-
štev in organizacij so lahko potovali z vlakom po ugodnejših cenah. Pogosto
so potovali na enodnevne izlete na morje (Porter, 1996). Nova prometna in-
frastruktura v Avstrijski monarhiji oziroma Primorju in njen vpliv na turizem
bosta podrobneje obravnavana v sklopu posameznih poglavij oziroma tipolo-
giji turističnih destinacij.
Vlak in parnik sta spremenila način potovanja po kopnem in morju, po-
večala dostopnost turističnih krajev in razširila zmožnost potovanja na manj
privilegirane družbene sloje. Z večjim pritokom ljudi so se razvijali in večali
tudi kopališki kraji, kjer je rasla nova turistična infrastruktura. Vlak in par-
nik sta tako bistveno pripomogla k »industrializaciji« prostega časa in olaj-
šala »demokratizacijo« le-tega (Corbin, 1996, 18).
Če je bilo pred industrijsko dobo potovanje v sprostitvene namene omo-
gočeno izključno višjemu sloju, se je s parnimi prevoznimi sredstvi razširi-
lo na širši krog ljudi, ki si sicer niso mogli privoščiti daljših letovanj, so se pa
transporta lahko posluževali za krajše izlete. Manj premožni meščani, ki si
niso mogli privoščiti elitnih letovanj, so »izumili« svojo obliko letovanja ozi-
roma počitnic, t. i. poletno svežino (Sommerfrische). V poletnih mesecih so
iskali svež zrak, navadno na podeželju, daleč od vročega, zatohlega in nezdra-
vega mestnega okolja (Studen, 2005a, 93), in hiter transport je potovanje bi-
stveno olajšal.
Medicinski diskurzi in nova zdravstvena dognanja
V znanstveni literaturi, ki obravnava področje gospodarske zgodovine turiz-
ma, je obveljala interpretacija, da je poleg prometnih sredstev turistični razvoj
močno zaznamovala ravno medicinska stroka, ki je spodbujala in pozitivno
vplivala na razvoj termalnih in morskih turističnih krajev, gorskih letovišč ter
otroških kolonij in morskih okrevališč, namenjenih otrokom iz revnejših in-
dustrijskih območij.5 Termalni in morski kraji so se ravno na podlagi medicin-
skih diskurzov razvijali v prvi vrsti kot zdravilišča za zdravljenje nekaterih bo-
lezni (revma, tuberkuloza, bolezni sklepov itd.) in kasneje v zimska in poletna
morska letovišča. V začetnih fazah turističnega razvoja termalnega ali mor-
4 Šiling je bil nekdanji angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta.
5 Poletno otroško kolonijo so prvič organizirali leta 1875 v Švici. Otroke so peljali na deželo, na svež
zrak (Boyer, 1995, 102).
65
1841 pa le še dve uri. Tudi prevoz se je pocenil, s prejšnjih 12 na kasnejše tri ši-
linge.4 S pocenitvijo in boljšim dostopom se je večalo tudi število obiskoval-
cev in izletnikov (Porter, 1996, 26). Železniške družbe so v tovrstnih potni-
kih zaznale potencial za dober zaslužek in začele ponujati ugodnejše tarife za
vozovnice in izlete v času počitnic. Tudi člani posameznih (delavskih) dru-
štev in organizacij so lahko potovali z vlakom po ugodnejših cenah. Pogosto
so potovali na enodnevne izlete na morje (Porter, 1996). Nova prometna in-
frastruktura v Avstrijski monarhiji oziroma Primorju in njen vpliv na turizem
bosta podrobneje obravnavana v sklopu posameznih poglavij oziroma tipolo-
giji turističnih destinacij.
Vlak in parnik sta spremenila način potovanja po kopnem in morju, po-
večala dostopnost turističnih krajev in razširila zmožnost potovanja na manj
privilegirane družbene sloje. Z večjim pritokom ljudi so se razvijali in večali
tudi kopališki kraji, kjer je rasla nova turistična infrastruktura. Vlak in par-
nik sta tako bistveno pripomogla k »industrializaciji« prostega časa in olaj-
šala »demokratizacijo« le-tega (Corbin, 1996, 18).
Če je bilo pred industrijsko dobo potovanje v sprostitvene namene omo-
gočeno izključno višjemu sloju, se je s parnimi prevoznimi sredstvi razširi-
lo na širši krog ljudi, ki si sicer niso mogli privoščiti daljših letovanj, so se pa
transporta lahko posluževali za krajše izlete. Manj premožni meščani, ki si
niso mogli privoščiti elitnih letovanj, so »izumili« svojo obliko letovanja ozi-
roma počitnic, t. i. poletno svežino (Sommerfrische). V poletnih mesecih so
iskali svež zrak, navadno na podeželju, daleč od vročega, zatohlega in nezdra-
vega mestnega okolja (Studen, 2005a, 93), in hiter transport je potovanje bi-
stveno olajšal.
Medicinski diskurzi in nova zdravstvena dognanja
V znanstveni literaturi, ki obravnava področje gospodarske zgodovine turiz-
ma, je obveljala interpretacija, da je poleg prometnih sredstev turistični razvoj
močno zaznamovala ravno medicinska stroka, ki je spodbujala in pozitivno
vplivala na razvoj termalnih in morskih turističnih krajev, gorskih letovišč ter
otroških kolonij in morskih okrevališč, namenjenih otrokom iz revnejših in-
dustrijskih območij.5 Termalni in morski kraji so se ravno na podlagi medicin-
skih diskurzov razvijali v prvi vrsti kot zdravilišča za zdravljenje nekaterih bo-
lezni (revma, tuberkuloza, bolezni sklepov itd.) in kasneje v zimska in poletna
morska letovišča. V začetnih fazah turističnega razvoja termalnega ali mor-
4 Šiling je bil nekdanji angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta.
5 Poletno otroško kolonijo so prvič organizirali leta 1875 v Švici. Otroke so peljali na deželo, na svež
zrak (Boyer, 1995, 102).
65
