Page 64 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 64
turizem v avstrijskem primorju
Pri raziskovanju pojava turizma se lahko poslužujemo različnih meto-
doloških pristopov. Ker je v ospredju obravnavan zgodovinski razvoj posame-
znih turističnih krajev, v delu apliciramo historične metode raziskovanja, v
prvi vrsti koncept, ki ga uporabljajo ekonomski zgodovinarji1 turizma (in eko-
nomisti), to je preučevanje razvoja turizma s preverjanjem dejavnikov vpli-
va. Pri turističnem razvoju posameznih krajev in konsolidaciji njegovih mo-
dernih oblik lahko namreč sledimo nekaterim dejavnikom, ki so vplivali in
spodbujali turistični razvoj oziroma predstavljajo podlago za turistično pov-
praševanje (glej Planina, 1995; Mihalič, 2008). Na izbranih primerih bomo
tako preverjali, v kolikšni meri so dejavniki turističnega razvoja nanj vplivali
in kako se se destinacije razvijale v svojih turističnih začetkih.
Revolucija v prometu in turistični razvoj
S tehnološko modernizacijo, ki je nastopila z industrijsko revolucijo, so se po-
javila parna prevozna sredstva. Razvoj prometne infrastrukture v industrijski
dobi je omogočil hitrejši, cenejši, varnejši in udobnejši transport, kar pomeni
tudi boljšo dostopnost in povezanost mestnih in drugih središč. Prvotno je bil
namenjen zlasti prevozu tovora, a so se ga kmalu pričeli posluževati za prevoz
potnikov, tudi v turistične in izletniške namene. Osrednji namen izgradnje že-
lezniških prog ali vzpostavitev določenih morskih parniških linij sicer ni bil
spodbujanje turističnega razvoja, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja še izrazito
sezonskega značaja in je imel nezanesljivo prihodnost, ampak predvsem želja po
boljši povezanosti trgovskih pristaniških središč z industrijskimi in rudarskimi
kraji. Nove prometne poti so imele dolgoročen vpliv tudi na razvoj drugih go-
spodarskih panog. Ravno bližina oziroma dostopnost določenega turističnega
kraja in izgradnja prometne povezave sta lahko bistveno vplivali na izbor turi-
stične lokacije s strani potencialnih odjemalcev turistične ponudbe. Redki so si-
cer primeri, da je izgradnja železnice (ali vzpostavitev parniške linije) povzroči-
la tudi nastanek nove turistične destinacije, je pa vendarle spodbujala razvoj že
obstoječih oziroma nastajajočih (Cavalcanti, 2003, 69). Tak primer lahko opa-
zimo tudi na slovenskem območju, kjer je izgradnja železniških povezav v Hab-
sburški monarhiji spodbudila razvoj nekaterih že znanih zdraviliških krajev in
povečala turistični pretok na Spodnjem Štajerskem, zlasti v Rogaški Slatini in
Dobrni ter Rimskih in Laških toplicah (Janša–Zorn, 1994). V 19. stoletju je
ravno železnica predstavljala enega najpomembnejših znanilcev sprememb in
predimenzionirala načine in oblike preživljanja prostega časa. Turistični kra-
ji, ki so imeli dobro prometno povezavo z večjimi mesti, so pridobili prednost.
1 Glej Battilani, Cavalcanti.
62
Pri raziskovanju pojava turizma se lahko poslužujemo različnih meto-
doloških pristopov. Ker je v ospredju obravnavan zgodovinski razvoj posame-
znih turističnih krajev, v delu apliciramo historične metode raziskovanja, v
prvi vrsti koncept, ki ga uporabljajo ekonomski zgodovinarji1 turizma (in eko-
nomisti), to je preučevanje razvoja turizma s preverjanjem dejavnikov vpli-
va. Pri turističnem razvoju posameznih krajev in konsolidaciji njegovih mo-
dernih oblik lahko namreč sledimo nekaterim dejavnikom, ki so vplivali in
spodbujali turistični razvoj oziroma predstavljajo podlago za turistično pov-
praševanje (glej Planina, 1995; Mihalič, 2008). Na izbranih primerih bomo
tako preverjali, v kolikšni meri so dejavniki turističnega razvoja nanj vplivali
in kako se se destinacije razvijale v svojih turističnih začetkih.
Revolucija v prometu in turistični razvoj
S tehnološko modernizacijo, ki je nastopila z industrijsko revolucijo, so se po-
javila parna prevozna sredstva. Razvoj prometne infrastrukture v industrijski
dobi je omogočil hitrejši, cenejši, varnejši in udobnejši transport, kar pomeni
tudi boljšo dostopnost in povezanost mestnih in drugih središč. Prvotno je bil
namenjen zlasti prevozu tovora, a so se ga kmalu pričeli posluževati za prevoz
potnikov, tudi v turistične in izletniške namene. Osrednji namen izgradnje že-
lezniških prog ali vzpostavitev določenih morskih parniških linij sicer ni bil
spodbujanje turističnega razvoja, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja še izrazito
sezonskega značaja in je imel nezanesljivo prihodnost, ampak predvsem želja po
boljši povezanosti trgovskih pristaniških središč z industrijskimi in rudarskimi
kraji. Nove prometne poti so imele dolgoročen vpliv tudi na razvoj drugih go-
spodarskih panog. Ravno bližina oziroma dostopnost določenega turističnega
kraja in izgradnja prometne povezave sta lahko bistveno vplivali na izbor turi-
stične lokacije s strani potencialnih odjemalcev turistične ponudbe. Redki so si-
cer primeri, da je izgradnja železnice (ali vzpostavitev parniške linije) povzroči-
la tudi nastanek nove turistične destinacije, je pa vendarle spodbujala razvoj že
obstoječih oziroma nastajajočih (Cavalcanti, 2003, 69). Tak primer lahko opa-
zimo tudi na slovenskem območju, kjer je izgradnja železniških povezav v Hab-
sburški monarhiji spodbudila razvoj nekaterih že znanih zdraviliških krajev in
povečala turistični pretok na Spodnjem Štajerskem, zlasti v Rogaški Slatini in
Dobrni ter Rimskih in Laških toplicah (Janša–Zorn, 1994). V 19. stoletju je
ravno železnica predstavljala enega najpomembnejših znanilcev sprememb in
predimenzionirala načine in oblike preživljanja prostega časa. Turistični kra-
ji, ki so imeli dobro prometno povezavo z večjimi mesti, so pridobili prednost.
1 Glej Battilani, Cavalcanti.
62
