Page 66 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 66
turizem v avstrijskem primorju
gibanje znotraj posamezne kronovine zadoščala osebna izkaznica, za potova-
nje v tujino pa je bil še naprej potreben potni list (Studen, 2006a).
Ladijski parnik se je na britanskem otoku in tudi drugod po Evropi po-
javil pred železnico. Tako imamo že od 20-ih let 19. stoletja redne parniške
linije, ki so omogočale prevoz turistov, zlasti Angležev, ki so želeli obiskati
Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Prva komercialna parniška linija se je pojavi-
la leta 1812 v kraju Clyde. V nekaj letih so parniki vozili po vseh večjih britan-
skih rekah in na krajših obalnih razdaljah. Na Temzi se je parnik pojavil leta
1815 in tovrstni transport je hitro zaživel. Že leto kasneje so prvič potovali na
celino, leta 1821 pa je že bila vzpostavljena redna linija preko Rokavskega pre-
liva. Razvoj v tej smeri se je v naslednjih letih nadaljeval. Omenjene linije so
bile večkrat sezonskega značaja, zato je bila toliko pomembnejša ustanovitev
Splošne plovne družbe (General Steam Navigation Company – GSN, 1824).
Že leto po ustanovitvi je bila vzpostavljena tudi linija s krajem Dieppe (Wil-
liams in Armstrong, 2006, 128), priljubljenim francoskim letoviščem. Turisti
in izletniki so se že v 30-ih letih 19. stoletja iz kaosa industrijskih mest odprav-
ljali na pot v bližnje letoviške kraje. Popularni so postali tudi izleti čez Roka-
vski preliv2 v Francijo. Uvedba ladijskega parnika, izboljšave infrastrukture v
pristaniščih ter usklajevanje urnikov parnikov ter vlakov so pripomogli k ve-
liki mobilnosti angleških turistov. Hkrati so parniki spodbudili prihod tujih
turistov na otok. V 20-ih letih 19. stoletja je denimo Veliko Britanijo obiska-
lo malo manj kot 200 Američanov, v 80-ih letih pa je število naraslo že na več
kot 50.000 (Porter, 1996, 29).
V 40-ih letih 19. stoletja se je po otoku pričela širiti železniška infra-
struktura, ki je ponekod vodila prav do pristanišč. Na celini pa je med prvimi
proge gradila Belgija, in sicer že v drugi polovici 30-ih let. Železniško omrež-
je je hitro gradila tudi Nemčija, počasneje je zaradi finančnih omejitev in de-
bate o vlogi države šlo v Franciji. Sicer je bil Dieppe s Parizom povezan leta
1848, kot ena prvih prometnih povezav vlaka za zabavo – treni di piacere (Dé-
sert, 1986, 383).3 Leta 1843 je bil Berlin s progo povezan z Baltskim morjem in
leta 1846 s Severnim morjem, kamor so Berlinčani radi zahajali na morje. Pot
do najpopularnejšega morskega letovišča v Angliji v 19. stoletju, Brightona, je
iz Londona trajala šest ur, po izgradnji železniške povezave med krajema leta
2 Na vpliv, ki so ga prevozna sredstva industrijske dobe imela na turistični razvoj, kaže tudi podatek
za Britanijo, ko se je število potnikov, ki so potovali preko Rokavskega preliva, izredno povečalo.
V štiridesetih letih je zraslo z okrog 100.000 leta 1842 na 500.000 leta 1882 (Williams in Armstrong,
2006, 126). Avtorja prispevka sta mnenja, da je razlika pretirana in da je število 100.000 premajhno.
3 Potovanje na daljše izlete z vlakom za zabavo – Vergnügungszug je po izgradnji južne železnice do
Trsta leta 1857 postalo zelo priljubljeno tudi na Slovenskem (Cvirn in Studen, 2001, 35).
64
gibanje znotraj posamezne kronovine zadoščala osebna izkaznica, za potova-
nje v tujino pa je bil še naprej potreben potni list (Studen, 2006a).
Ladijski parnik se je na britanskem otoku in tudi drugod po Evropi po-
javil pred železnico. Tako imamo že od 20-ih let 19. stoletja redne parniške
linije, ki so omogočale prevoz turistov, zlasti Angležev, ki so želeli obiskati
Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Prva komercialna parniška linija se je pojavi-
la leta 1812 v kraju Clyde. V nekaj letih so parniki vozili po vseh večjih britan-
skih rekah in na krajših obalnih razdaljah. Na Temzi se je parnik pojavil leta
1815 in tovrstni transport je hitro zaživel. Že leto kasneje so prvič potovali na
celino, leta 1821 pa je že bila vzpostavljena redna linija preko Rokavskega pre-
liva. Razvoj v tej smeri se je v naslednjih letih nadaljeval. Omenjene linije so
bile večkrat sezonskega značaja, zato je bila toliko pomembnejša ustanovitev
Splošne plovne družbe (General Steam Navigation Company – GSN, 1824).
Že leto po ustanovitvi je bila vzpostavljena tudi linija s krajem Dieppe (Wil-
liams in Armstrong, 2006, 128), priljubljenim francoskim letoviščem. Turisti
in izletniki so se že v 30-ih letih 19. stoletja iz kaosa industrijskih mest odprav-
ljali na pot v bližnje letoviške kraje. Popularni so postali tudi izleti čez Roka-
vski preliv2 v Francijo. Uvedba ladijskega parnika, izboljšave infrastrukture v
pristaniščih ter usklajevanje urnikov parnikov ter vlakov so pripomogli k ve-
liki mobilnosti angleških turistov. Hkrati so parniki spodbudili prihod tujih
turistov na otok. V 20-ih letih 19. stoletja je denimo Veliko Britanijo obiska-
lo malo manj kot 200 Američanov, v 80-ih letih pa je število naraslo že na več
kot 50.000 (Porter, 1996, 29).
V 40-ih letih 19. stoletja se je po otoku pričela širiti železniška infra-
struktura, ki je ponekod vodila prav do pristanišč. Na celini pa je med prvimi
proge gradila Belgija, in sicer že v drugi polovici 30-ih let. Železniško omrež-
je je hitro gradila tudi Nemčija, počasneje je zaradi finančnih omejitev in de-
bate o vlogi države šlo v Franciji. Sicer je bil Dieppe s Parizom povezan leta
1848, kot ena prvih prometnih povezav vlaka za zabavo – treni di piacere (Dé-
sert, 1986, 383).3 Leta 1843 je bil Berlin s progo povezan z Baltskim morjem in
leta 1846 s Severnim morjem, kamor so Berlinčani radi zahajali na morje. Pot
do najpopularnejšega morskega letovišča v Angliji v 19. stoletju, Brightona, je
iz Londona trajala šest ur, po izgradnji železniške povezave med krajema leta
2 Na vpliv, ki so ga prevozna sredstva industrijske dobe imela na turistični razvoj, kaže tudi podatek
za Britanijo, ko se je število potnikov, ki so potovali preko Rokavskega preliva, izredno povečalo.
V štiridesetih letih je zraslo z okrog 100.000 leta 1842 na 500.000 leta 1882 (Williams in Armstrong,
2006, 126). Avtorja prispevka sta mnenja, da je razlika pretirana in da je število 100.000 premajhno.
3 Potovanje na daljše izlete z vlakom za zabavo – Vergnügungszug je po izgradnji južne železnice do
Trsta leta 1857 postalo zelo priljubljeno tudi na Slovenskem (Cvirn in Studen, 2001, 35).
64
