Page 70 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 70
turizem v avstrijskem primorju
vezave z železnico (dostopnost). Kmalu se je zdravstvenim motivom pridruži-
lo še udejstvovanje v alpskih športih (Vaj, 2005, 322–25). V alpskem prostoru
so planinska društva konec 19. stoletja organizirala tudi skupinske ekskurzije
otrok z namenom spodbujanja mladih za udejstvovanje v alpinizmu. Poudar-
jalo se je pozitivne učinke bivanja v naravi in stik z njo (Boyer, 1995, 102–03).
Svež zrak neurbanega in neidustrializiranega okolja je po mnenju zdrav-
nikov spodbudno vplival na človekovo zdravje, zato je moral biti dober in čist,
kakor je v svojem tekstu priporočal pisec v Ljubljanskem zvonu. Bolnik, ki je
okreval, je namreč potreboval čist in svež zrak, saj »vzdúh na planem, osobi-
to v solnčnih gozdih prija vsem bolnikom in speší ozdravljenje malone v vseh
boleznih« (Rakež, 1890, 208). Podobno kot drugod so bili tudi na obmo-
čju Avstrijskega primorja zdravniki glavni pobudniki uvajanja novih metod
zdravljenja (termalna in morska voda), kar bo obravnavano v nadaljevanju.
Urbanizacija
Industrijska revolucija in industrializacija oziroma obdobje modernizacije, ki
je sledilo, sta poleg tehnoloških inovacij, ki so na primer z izgradnjo železnice
močno spremenile podobo mest in pokrajine, korenito posegli tudi na social-
no in kulturno raven ter spremenili način življenja in odnose med posamezni-
mi družbenimi razredi. Posledica industrializacije je bila tudi spremenjena po-
doba mest ter preobrat v njihovemu razvoju (Uršič, 2006, 19; Pirkovič, 1987,
13–14). V tem obdobju smo bili namreč priča pojavu širitve mest, zlasti tisih,
ki so imela močno industrijsko dejavnost, ter pojavu oziroma širitvi meščan-
skega družbenega sloja.
Mesta so tekom stoletja pridobivala čedalje pomembnejšo vlogo ter pos-
tajala prostor, kjer so se uveljavljali novi socialni in ekonomsi tokovi (Studen,
2005b, 104). Najprej so se industrializirala in ekonomsko najhitreje razvijala
velika mesta v Angliji, nato predvsem v zahodni Evropi in Ameriki (oziroma
v neevropskih državah) (Alfier, 1994). Rast mest in števila prebivalstva (ter
njegova spremenjena družbena struktura) je zajela tudi Avstrijsko monarhijo
in slovenske dežele znotraj nje. V prvi polovici 19. stoletja so predstavljala na
Slovenskem mesta z več kot 2.0008 prebivalci slabe 4 % prebivalstva, do pričet-
ka prve svetovne vojne pa je odstotek narastel na 13 %. V mestih z okrog 1.000
prebivalci je bil ta odstotek še višji, in sicer je na začetku 19. stoletja dosegel 6
%, leta 1910 pa skoraj 16 %. Industrializacija je bila v Avstrijski monarhiji de-
loma prisotna že v predmarčni dobi, ko se je pričel proces oblikovanja me-
8 Po statističnih merilih je dolgo veljalo, da so mesta kraji z več kot 2.000 prebivalci (Studen, 2005b,
105).
68
vezave z železnico (dostopnost). Kmalu se je zdravstvenim motivom pridruži-
lo še udejstvovanje v alpskih športih (Vaj, 2005, 322–25). V alpskem prostoru
so planinska društva konec 19. stoletja organizirala tudi skupinske ekskurzije
otrok z namenom spodbujanja mladih za udejstvovanje v alpinizmu. Poudar-
jalo se je pozitivne učinke bivanja v naravi in stik z njo (Boyer, 1995, 102–03).
Svež zrak neurbanega in neidustrializiranega okolja je po mnenju zdrav-
nikov spodbudno vplival na človekovo zdravje, zato je moral biti dober in čist,
kakor je v svojem tekstu priporočal pisec v Ljubljanskem zvonu. Bolnik, ki je
okreval, je namreč potreboval čist in svež zrak, saj »vzdúh na planem, osobi-
to v solnčnih gozdih prija vsem bolnikom in speší ozdravljenje malone v vseh
boleznih« (Rakež, 1890, 208). Podobno kot drugod so bili tudi na obmo-
čju Avstrijskega primorja zdravniki glavni pobudniki uvajanja novih metod
zdravljenja (termalna in morska voda), kar bo obravnavano v nadaljevanju.
Urbanizacija
Industrijska revolucija in industrializacija oziroma obdobje modernizacije, ki
je sledilo, sta poleg tehnoloških inovacij, ki so na primer z izgradnjo železnice
močno spremenile podobo mest in pokrajine, korenito posegli tudi na social-
no in kulturno raven ter spremenili način življenja in odnose med posamezni-
mi družbenimi razredi. Posledica industrializacije je bila tudi spremenjena po-
doba mest ter preobrat v njihovemu razvoju (Uršič, 2006, 19; Pirkovič, 1987,
13–14). V tem obdobju smo bili namreč priča pojavu širitve mest, zlasti tisih,
ki so imela močno industrijsko dejavnost, ter pojavu oziroma širitvi meščan-
skega družbenega sloja.
Mesta so tekom stoletja pridobivala čedalje pomembnejšo vlogo ter pos-
tajala prostor, kjer so se uveljavljali novi socialni in ekonomsi tokovi (Studen,
2005b, 104). Najprej so se industrializirala in ekonomsko najhitreje razvijala
velika mesta v Angliji, nato predvsem v zahodni Evropi in Ameriki (oziroma
v neevropskih državah) (Alfier, 1994). Rast mest in števila prebivalstva (ter
njegova spremenjena družbena struktura) je zajela tudi Avstrijsko monarhijo
in slovenske dežele znotraj nje. V prvi polovici 19. stoletja so predstavljala na
Slovenskem mesta z več kot 2.0008 prebivalci slabe 4 % prebivalstva, do pričet-
ka prve svetovne vojne pa je odstotek narastel na 13 %. V mestih z okrog 1.000
prebivalci je bil ta odstotek še višji, in sicer je na začetku 19. stoletja dosegel 6
%, leta 1910 pa skoraj 16 %. Industrializacija je bila v Avstrijski monarhiji de-
loma prisotna že v predmarčni dobi, ko se je pričel proces oblikovanja me-
8 Po statističnih merilih je dolgo veljalo, da so mesta kraji z več kot 2.000 prebivalci (Studen, 2005b,
105).
68
