Page 89 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 89
words: reformulation, food improvement, food composition, healthy diet, 4. znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo 87
active population
Vpliv mediteranske prehrane na mikrobiom in zdravje človeka
The influence of Mediterranean diet on human microbiome
in health and disease
Katja Bezek, Darja Barlič – Maganja
University of Primorska, Faculty of Health Sciences, Polje 42, 6310 Izola
katja.bezek@fvz.upr.si
Prehranski vzorec mediteranskega območja vključuje velike količine zelen-
jave in sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov v kombinaciji z zmerno količi-
no rdečega vina ter oljčnega olja kot glavnega vira prehranskih maščob. Medit-
eranska prehrana ima dokazano zaščitno vlogo pri razvoju bolezni srca in ožilja,
sladkorni bolezni, debelosti, kroničnih degenerativnih boleznih, osteoporozi in
rakavih obolenjih. Do nedavnega so ta učinek pripisovali predvsem visoki vse-
bnosti antioksidantov in polifenolov, vendar je vse večja pozornost usmerjena
k vplivu prehranskih vzorcev na sestavo in aktivnost mikrobioma prebavil. Gre
za dinamično in raznovrstno združbo mikroorganizmov, ki pa se tekom člove-
kovega življenja stalno spreminja in odziva na dejavnike, kot so prehrana, stres,
okužbe ali farmakološka sredstva. Sestavo mikrobioma v prebavilih oblikujejo
gostiteljevi dejavniki kot so genetika in prehrana, kar posledično vpliva na gos-
titelja ter njegovo zdravstveno stanje in počutje. Slednje je ključnega pomena
pri ljudeh vseh starostnih skupin, posebno pa pri delovno aktivni populaciji, saj
je ta še dodatno izpostavljena stresnim dejavnikom delovnega okolja. Na osno-
vi obstoječih kliničnih raziskav lahko zaključimo, da lahko mikrobiom prebavil
izboljša psihofizično zdravje delovne populacije, na kar lahko ugodno vplivamo
predvsem s prehrano. Aktivno osveščanje posameznikov o vplivu mediteran-
ske prehrane na razvoj koristne mikrobne združbe in uvedba prehranjevalnih
smernic na delovnem mestu bi lahko izboljšalo delovno učinkovitost in zman-
jšalo stopnjo tveganja za razvoj z delom povezanih bolezenskih stanj.
Ključne besede: mikrobiom, mediteranska prehrana, zdravje delovno aktivne
populacije
The Mediterranean dietary pattern consists of a high variety of vegetables and
fruits, legumes and whole grains combined with a moderate amount of red
wine and olive oil as a source of dietary lipids. The protective role of Mediter-
ranean diet has been shown in the case of cardiovascular diseases, diabetes,
obesity, chronic degenerative diseases, osteoporosis and cancer. Until recent-
ly, the effect was mainly attributed to the high content of antioxidants and poly-
phenols, but there is a growing interest in the impact of dietary patterns on the
structure and activity of the gut microbiome. This dynamic and diverse com-
munity of microorganisms is constantly changing throughout the host’s lifetime
in response of factors such as diet, stress, infection, or pharmacological agents.
The collective genomes of these co-existing microorganisms have been shaped
by host factors such as genetics and nutrients and are in turn able to influence
host biology in health and disease. On the basis of existing clinical trials, dietary
intake is a key determinant of microbiome composition and can therefore signif-
active population
Vpliv mediteranske prehrane na mikrobiom in zdravje človeka
The influence of Mediterranean diet on human microbiome
in health and disease
Katja Bezek, Darja Barlič – Maganja
University of Primorska, Faculty of Health Sciences, Polje 42, 6310 Izola
katja.bezek@fvz.upr.si
Prehranski vzorec mediteranskega območja vključuje velike količine zelen-
jave in sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov v kombinaciji z zmerno količi-
no rdečega vina ter oljčnega olja kot glavnega vira prehranskih maščob. Medit-
eranska prehrana ima dokazano zaščitno vlogo pri razvoju bolezni srca in ožilja,
sladkorni bolezni, debelosti, kroničnih degenerativnih boleznih, osteoporozi in
rakavih obolenjih. Do nedavnega so ta učinek pripisovali predvsem visoki vse-
bnosti antioksidantov in polifenolov, vendar je vse večja pozornost usmerjena
k vplivu prehranskih vzorcev na sestavo in aktivnost mikrobioma prebavil. Gre
za dinamično in raznovrstno združbo mikroorganizmov, ki pa se tekom člove-
kovega življenja stalno spreminja in odziva na dejavnike, kot so prehrana, stres,
okužbe ali farmakološka sredstva. Sestavo mikrobioma v prebavilih oblikujejo
gostiteljevi dejavniki kot so genetika in prehrana, kar posledično vpliva na gos-
titelja ter njegovo zdravstveno stanje in počutje. Slednje je ključnega pomena
pri ljudeh vseh starostnih skupin, posebno pa pri delovno aktivni populaciji, saj
je ta še dodatno izpostavljena stresnim dejavnikom delovnega okolja. Na osno-
vi obstoječih kliničnih raziskav lahko zaključimo, da lahko mikrobiom prebavil
izboljša psihofizično zdravje delovne populacije, na kar lahko ugodno vplivamo
predvsem s prehrano. Aktivno osveščanje posameznikov o vplivu mediteran-
ske prehrane na razvoj koristne mikrobne združbe in uvedba prehranjevalnih
smernic na delovnem mestu bi lahko izboljšalo delovno učinkovitost in zman-
jšalo stopnjo tveganja za razvoj z delom povezanih bolezenskih stanj.
Ključne besede: mikrobiom, mediteranska prehrana, zdravje delovno aktivne
populacije
The Mediterranean dietary pattern consists of a high variety of vegetables and
fruits, legumes and whole grains combined with a moderate amount of red
wine and olive oil as a source of dietary lipids. The protective role of Mediter-
ranean diet has been shown in the case of cardiovascular diseases, diabetes,
obesity, chronic degenerative diseases, osteoporosis and cancer. Until recent-
ly, the effect was mainly attributed to the high content of antioxidants and poly-
phenols, but there is a growing interest in the impact of dietary patterns on the
structure and activity of the gut microbiome. This dynamic and diverse com-
munity of microorganisms is constantly changing throughout the host’s lifetime
in response of factors such as diet, stress, infection, or pharmacological agents.
The collective genomes of these co-existing microorganisms have been shaped
by host factors such as genetics and nutrients and are in turn able to influence
host biology in health and disease. On the basis of existing clinical trials, dietary
intake is a key determinant of microbiome composition and can therefore signif-
