Page 94 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
ocenjeva nje k akovosti v gostinst v u
Levenov test T-test
enakosti
variance
F Sig. t Statistična Razika Standardna 95%-% interval
df značilnost povprečij napaka zaupanja razlike
splošni vtis ure- EVA ,396 razlike
jenosti resta- EVNA (dvostranska) ,41587 spodnja zgornja
vracije EVA ,011 ,41587 ,17979 meja meja
ocena razmerja EVNA ,531 2,313 88 ,023 -,24159
cena kakovost 2,326 46,976 ,024 -,24159 ,05857 ,77316
,916 -1,239 88 ,219
-1,263 48,357 ,213 ,17876 ,05625 ,77548
,19493 -,62896 ,14579
,19125 -,62604 ,14287
EVA – predpostavka o enakih variancah; EVNA – predpostavka o neenakih variancah; df – stopinje
prostosti
Od 52 elementov so razlike statistično značilne za 12 elementov. Ti elementi so: razno-
vrstnost jedi, urejenost mize, priporočanje ponudbe, interier restavracije, pohištvo, tiskani
materiali, pribor, kozarci, ponudba opreme in igral za otroke, parkirišče, dostop za invalide
in splošni vtis urejenosti restavracije. Te razlike so bile vidne že pri deskriptivni statistiki.
Prehrambno gostinstvo je ena glavnih komponent turistične ponudbe in s tem tudi
motivov za prihod turistov v neko destinacijo. Bistven prispevek k večjem prihodu gostov v
neko destinacijo imajo informacije o ponudbi. Zato je izjemnega pomena, da gost dobi pra-
ve, takojšnje in zanj pomembne informacije o ponudbi.
Pogosto so informacije o restavracijah, predvsem o njihovi kakovosti, pomanjkljive in
zavajajoče. Prvi problem nastane, ker restavracije niso uvrščene v razne mednarodno pri-
znane gastronomske vodiče, drugi pa, ker je metodologija ocenjevanja netransparentna. Še
toliko težje je te probleme preseči v ruralnih okoljih.
Ta raziskava ima dva ključna prispevka. Najprej predstavlja načine ocenjevanja resta-
vracij, ki so uporabni z vidika referenčnosti in transparentnosti v ruralnih okoljih. Potem
predstavlja rezultate ocenjevanja restavracij v celotni osrednjeslovenski regiji. Ta del je po-
sebej zanimiv, saj se je pri testiranju hipotez izpostavilo, da pri štirih ključnih skupinah ele-
mentov – kakovosti hrane, kakovosti storitev, kakovosti ambienta ter razmerju med ceno
in kakovostjo – ni statistično značilnih razlik med urbanimi in ruralnimi restavracijami.
Pri podrobnejšem pregledu 52 elementov ugotovimo, da so statistično značilne razlike le
pri 12 elementih. Kljub temu, da raziskovalci, ki uporabljajo SERVQUAL in njegove izve-
denke (npr. Marković, Raspor in Šegarić 2010), elemente združujejo v večje skupine, rezul-
tati naše raziskave kažejo, da se pri združevanju lahko zgubi kakšen element, ki je pomem-
ben za presojo kakovosti.
Razlike pri teh elementih je možno pojasniti z večjo razpoložljivostjo kapitala za inve-
sticije v otipljive elemente ponudbe, predvsem v ambient, v mestih, z večjo prisotnostjo ar-
hitektov in osveščenostjo lastnikov o pomenu urejenosti in izgleda restavracije. Zagotovo
so lahko tem moderno oblikovanim interierjem v mestih ruralne restavracije konkurenčne
s konsistentno avtentično ponudbo in arhitekturo. Vsekakor je za strateške odločitve po-
trebno vedenje, kako bolj zadovoljiti goste in kako ohranjati svojo konkurenčnost, ter stal-
94
Levenov test T-test
enakosti
variance
F Sig. t Statistična Razika Standardna 95%-% interval
df značilnost povprečij napaka zaupanja razlike
splošni vtis ure- EVA ,396 razlike
jenosti resta- EVNA (dvostranska) ,41587 spodnja zgornja
vracije EVA ,011 ,41587 ,17979 meja meja
ocena razmerja EVNA ,531 2,313 88 ,023 -,24159
cena kakovost 2,326 46,976 ,024 -,24159 ,05857 ,77316
,916 -1,239 88 ,219
-1,263 48,357 ,213 ,17876 ,05625 ,77548
,19493 -,62896 ,14579
,19125 -,62604 ,14287
EVA – predpostavka o enakih variancah; EVNA – predpostavka o neenakih variancah; df – stopinje
prostosti
Od 52 elementov so razlike statistično značilne za 12 elementov. Ti elementi so: razno-
vrstnost jedi, urejenost mize, priporočanje ponudbe, interier restavracije, pohištvo, tiskani
materiali, pribor, kozarci, ponudba opreme in igral za otroke, parkirišče, dostop za invalide
in splošni vtis urejenosti restavracije. Te razlike so bile vidne že pri deskriptivni statistiki.
Prehrambno gostinstvo je ena glavnih komponent turistične ponudbe in s tem tudi
motivov za prihod turistov v neko destinacijo. Bistven prispevek k večjem prihodu gostov v
neko destinacijo imajo informacije o ponudbi. Zato je izjemnega pomena, da gost dobi pra-
ve, takojšnje in zanj pomembne informacije o ponudbi.
Pogosto so informacije o restavracijah, predvsem o njihovi kakovosti, pomanjkljive in
zavajajoče. Prvi problem nastane, ker restavracije niso uvrščene v razne mednarodno pri-
znane gastronomske vodiče, drugi pa, ker je metodologija ocenjevanja netransparentna. Še
toliko težje je te probleme preseči v ruralnih okoljih.
Ta raziskava ima dva ključna prispevka. Najprej predstavlja načine ocenjevanja resta-
vracij, ki so uporabni z vidika referenčnosti in transparentnosti v ruralnih okoljih. Potem
predstavlja rezultate ocenjevanja restavracij v celotni osrednjeslovenski regiji. Ta del je po-
sebej zanimiv, saj se je pri testiranju hipotez izpostavilo, da pri štirih ključnih skupinah ele-
mentov – kakovosti hrane, kakovosti storitev, kakovosti ambienta ter razmerju med ceno
in kakovostjo – ni statistično značilnih razlik med urbanimi in ruralnimi restavracijami.
Pri podrobnejšem pregledu 52 elementov ugotovimo, da so statistično značilne razlike le
pri 12 elementih. Kljub temu, da raziskovalci, ki uporabljajo SERVQUAL in njegove izve-
denke (npr. Marković, Raspor in Šegarić 2010), elemente združujejo v večje skupine, rezul-
tati naše raziskave kažejo, da se pri združevanju lahko zgubi kakšen element, ki je pomem-
ben za presojo kakovosti.
Razlike pri teh elementih je možno pojasniti z večjo razpoložljivostjo kapitala za inve-
sticije v otipljive elemente ponudbe, predvsem v ambient, v mestih, z večjo prisotnostjo ar-
hitektov in osveščenostjo lastnikov o pomenu urejenosti in izgleda restavracije. Zagotovo
so lahko tem moderno oblikovanim interierjem v mestih ruralne restavracije konkurenčne
s konsistentno avtentično ponudbo in arhitekturo. Vsekakor je za strateške odločitve po-
trebno vedenje, kako bolj zadovoljiti goste in kako ohranjati svojo konkurenčnost, ter stal-
94
