Page 135 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
tehnike okr aševanja in motivi na sr ednje- in novoveški namizni gr avir ani ker amiki
padanske arhaične gravirane keramike, za katero je splošno sprejeta data-
cija v konec 14. in 1. polovico 15. stoletja (Bertacchi 1977, 50, 73, n. 103, 191;
Spiazzi 1986, 155, 156, n. 81–82, Cunja 2004, 218, 308–309).
Iz odlomka 12 je razvidno, da je imel borduro razdeljeno v pravoko-
tna polja, v katerih je bil motiv prekrižanega romba. Poenostavljena obli-
ka romba kaže na hitro izdelavo risbe, verjetno posledico proizvodnje ve-
like količine keramike. Primerjave za delitev površine s trakovi in romb
na borduri odlomek uvrščajo v skupino arhaične gravirane lončenine iz
15. stoletja (Gelichi 1988, 356–57, Fig. 9; Tomadin 1994, 87, št. 57; Ericani in
Lamoreux 1996, 122, št. 80).
Motiv palmete je upodobljen na odlomkih 13–14. Tako kot večina osta-
lih motivov na keramiki je tudi palmeta pozitiven motiv, ki simbolizira
zmago, vzpon, obnavljanje in nesmrtnost. Na arhaični gravirani kerami-
ki je lahko upodobljen še v kombinaciji z geometričnimi motivi, kot je npr.
romb. Čeprav se motiv pojavi že v 14. stoletju, lahko posodje na podlagi
primerjav datiramo v 15. stoletje (Cunja 2004, 106, kat. 316, Bertacchi 1977,
69, n. 177, T. 2: 177; Cunja 2000b, 74, T.2: 8; Zglav Martinac 2004, 127, kat.
89; Baradara in Saccardo 2007, 27, kat. 32, , 37; Cunja 2004, 106–7, kat. 304).
Odlomek 16 sodi v skupino gravirane keramike s poenostavljenim ok-
rasom. Verjetno gre za upodobitev vetrnice v poenostavljeni obliki. Tako
okrašena keramika je bila proizvod delavnic iz 15. stoletja, najmlajši kosi
se izdelujejo še v začetku 16. stoletja (Nepoti 1992, 324–26; Magnani in
Munarini 1998, 72, 73, n. 27; Cunja 2004, 107, 311–13).
Proizvodnja kanonske renesančne keramike sodi v 1. polovico 16. sto-
letja. Zanjo je značilna kompozicija, sestavljena iz sredinskega glavnega
motiva in okrasne bordure, zapolnjene z geometričnimi elementi. V tem
času se začne za poslikavo uporabljati še modra barva. Sredinski motivi so
lahko portreti, upodobitve številnih živali in podobni motivi. Pogosto je ob
glavnem motivu upodobljeno drevo življenja ali grm in še stilizirane rože.
Ob portretu je na eni strani narisano živo, na drugi strani pa suho drevo.
Pri takšnih upodobitvah nedvomno gre za simboliko, ki izhaja iz zgodbe o
Adamu in Evi in govori o izvirnem grehu. Živo drevo simbolizira življenje.
Suho drevo, tudi s postavitvijo na nasprotno stan, kaže na drugačno sim-
boliko, tj. zlo in, kot suhi element iz narave, tudi na smrt ter posredno tudi
na posledice izvirnega greha (Cozza 1989, 41; Costantini 1996, 126). Pogosto
je upodobljen tudi glavni motiv znotraj zaprtega vrta hortus conclusus, ki
se upodablja še v 16. in 17. stoletju, le s to razliko, da je pri mlajših primerkih
ozadje neobdelano, medtem ko se pri renesančnih primerkih ozadje zapol-
133
padanske arhaične gravirane keramike, za katero je splošno sprejeta data-
cija v konec 14. in 1. polovico 15. stoletja (Bertacchi 1977, 50, 73, n. 103, 191;
Spiazzi 1986, 155, 156, n. 81–82, Cunja 2004, 218, 308–309).
Iz odlomka 12 je razvidno, da je imel borduro razdeljeno v pravoko-
tna polja, v katerih je bil motiv prekrižanega romba. Poenostavljena obli-
ka romba kaže na hitro izdelavo risbe, verjetno posledico proizvodnje ve-
like količine keramike. Primerjave za delitev površine s trakovi in romb
na borduri odlomek uvrščajo v skupino arhaične gravirane lončenine iz
15. stoletja (Gelichi 1988, 356–57, Fig. 9; Tomadin 1994, 87, št. 57; Ericani in
Lamoreux 1996, 122, št. 80).
Motiv palmete je upodobljen na odlomkih 13–14. Tako kot večina osta-
lih motivov na keramiki je tudi palmeta pozitiven motiv, ki simbolizira
zmago, vzpon, obnavljanje in nesmrtnost. Na arhaični gravirani kerami-
ki je lahko upodobljen še v kombinaciji z geometričnimi motivi, kot je npr.
romb. Čeprav se motiv pojavi že v 14. stoletju, lahko posodje na podlagi
primerjav datiramo v 15. stoletje (Cunja 2004, 106, kat. 316, Bertacchi 1977,
69, n. 177, T. 2: 177; Cunja 2000b, 74, T.2: 8; Zglav Martinac 2004, 127, kat.
89; Baradara in Saccardo 2007, 27, kat. 32, , 37; Cunja 2004, 106–7, kat. 304).
Odlomek 16 sodi v skupino gravirane keramike s poenostavljenim ok-
rasom. Verjetno gre za upodobitev vetrnice v poenostavljeni obliki. Tako
okrašena keramika je bila proizvod delavnic iz 15. stoletja, najmlajši kosi
se izdelujejo še v začetku 16. stoletja (Nepoti 1992, 324–26; Magnani in
Munarini 1998, 72, 73, n. 27; Cunja 2004, 107, 311–13).
Proizvodnja kanonske renesančne keramike sodi v 1. polovico 16. sto-
letja. Zanjo je značilna kompozicija, sestavljena iz sredinskega glavnega
motiva in okrasne bordure, zapolnjene z geometričnimi elementi. V tem
času se začne za poslikavo uporabljati še modra barva. Sredinski motivi so
lahko portreti, upodobitve številnih živali in podobni motivi. Pogosto je ob
glavnem motivu upodobljeno drevo življenja ali grm in še stilizirane rože.
Ob portretu je na eni strani narisano živo, na drugi strani pa suho drevo.
Pri takšnih upodobitvah nedvomno gre za simboliko, ki izhaja iz zgodbe o
Adamu in Evi in govori o izvirnem grehu. Živo drevo simbolizira življenje.
Suho drevo, tudi s postavitvijo na nasprotno stan, kaže na drugačno sim-
boliko, tj. zlo in, kot suhi element iz narave, tudi na smrt ter posredno tudi
na posledice izvirnega greha (Cozza 1989, 41; Costantini 1996, 126). Pogosto
je upodobljen tudi glavni motiv znotraj zaprtega vrta hortus conclusus, ki
se upodablja še v 16. in 17. stoletju, le s to razliko, da je pri mlajših primerkih
ozadje neobdelano, medtem ko se pri renesančnih primerkih ozadje zapol-
133
