Page 225 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 225
podoba reke kolpe kot mejne reke v slovenskem časopisju
čevanju dopisnika Slovenskega naroda je bila tragedija posledica »velikega
strahu«, ki se je razširil med hrvaškim ljudstvom ob Kolpi zaradi skriv-
nostnih požarov. Med ljudmi so se razširile govorice, da so požigalce posla-
li Madžari ali pa zavarovalniške družbe. 19. septembra pa so hrvaški kmet-
je opazili tujca, ki se je sprehajal po poljih ob Kolpi. Ko so ga pričeli loviti, se
je pognal v beg. Videl je, da jim ne bo mogel uiti, zato je skočil v reko in pla-
val na kranjsko stran. A to ga ni rešilo. Hrvatje so kranjskim mlinarjem na-
ročili, naj ga primejo. Po njega so prišli s čolnom in ga odpeljali na hrvaški
breg. Tam so ga zasliševali, pri čemer naj bi prednjačili možje, ki so se vrni-
li iz Amerike. Nesrečnik je trdil, da je Čeh iz zlate Prage, oče šestih otrok in
da ne razume, zakaj so ga prijeli. Povratniki iz Amerike so drhal prepriče-
vali, da razumejo češko in da je tujec požige priznal. Nakar se je pričel linč:
drhal ga je pretepala s palicami, suvala z gnojnimi vilami in streljala vanj z
revolverji. Sodelovalo naj bi več kot 300 ljudi. Pripravili so grmado iz slame
in ga še živega zažgali. Dopisnik je bil zgrožen: »Če sedaj pomislim na tisti
kraj, kjer leži umorjeni, me groza obletava, da se more zgoditi kaj tako ne-
čuvenega v 20. stoletju.« Čeprav je Slovenski narod običajno poudarjal, da
med Slovenci in Hrvati ni velikih razlik, pa se je v tem primeru jasno dis-
tanciral od Hrvatov: »Samo Kolpa nas deli – pa kakšna razlika.« (SN 1911, 3)
Zaključek
V članku sem na podlagi poročanja liberalnega slovenskega časopisa
Slovenski narod v obdobju 1868–1914 prikazal štiri razsežnosti reprezenta-
cij Kolpe kot mejne reke: 1) Kolpa kot element ideološkega povezovanja; 2)
upravljanje s Kolpo; 3) zapore in oviranje prometa na Kolpi; 4) Kolpa kot
nevarna reka. V pisanju časopisa o Kolpi se lepo kaže glavna značilnos-
ti mejnih rek: neločljivo razmerje med mejno reko kot družbenim/politič-
nim konceptom in reko kot naravnim pojavom. Mejna reka je fenomen,
ki ga določata dve sferi s povsem različnima načinoma delovanja: druž-
bena realnost in realnost narave (spreminjanje struge, poplave, presiha-
nja). Interakcija med obema sferama ni niti preprosta niti stalna in jo lahko
opredelimo zgolj v zgodovinskem kontekstu. Seveda mejna reka ni edini fe-
nomen, za katerega to velja, je pa eden izmed najočitnejših. Prav tako je oči-
tno, da se lahko družbena realnost manifestira zgolj v naravi. Dejstvo, da
meja poteka med dvema entitetama po reki, določa tudi politično in druž-
beno naravo reke, in obratno, dejstvo, da ima neka reka mejni status, vpli-
va na njeno fizično realnost.
223
čevanju dopisnika Slovenskega naroda je bila tragedija posledica »velikega
strahu«, ki se je razširil med hrvaškim ljudstvom ob Kolpi zaradi skriv-
nostnih požarov. Med ljudmi so se razširile govorice, da so požigalce posla-
li Madžari ali pa zavarovalniške družbe. 19. septembra pa so hrvaški kmet-
je opazili tujca, ki se je sprehajal po poljih ob Kolpi. Ko so ga pričeli loviti, se
je pognal v beg. Videl je, da jim ne bo mogel uiti, zato je skočil v reko in pla-
val na kranjsko stran. A to ga ni rešilo. Hrvatje so kranjskim mlinarjem na-
ročili, naj ga primejo. Po njega so prišli s čolnom in ga odpeljali na hrvaški
breg. Tam so ga zasliševali, pri čemer naj bi prednjačili možje, ki so se vrni-
li iz Amerike. Nesrečnik je trdil, da je Čeh iz zlate Prage, oče šestih otrok in
da ne razume, zakaj so ga prijeli. Povratniki iz Amerike so drhal prepriče-
vali, da razumejo češko in da je tujec požige priznal. Nakar se je pričel linč:
drhal ga je pretepala s palicami, suvala z gnojnimi vilami in streljala vanj z
revolverji. Sodelovalo naj bi več kot 300 ljudi. Pripravili so grmado iz slame
in ga še živega zažgali. Dopisnik je bil zgrožen: »Če sedaj pomislim na tisti
kraj, kjer leži umorjeni, me groza obletava, da se more zgoditi kaj tako ne-
čuvenega v 20. stoletju.« Čeprav je Slovenski narod običajno poudarjal, da
med Slovenci in Hrvati ni velikih razlik, pa se je v tem primeru jasno dis-
tanciral od Hrvatov: »Samo Kolpa nas deli – pa kakšna razlika.« (SN 1911, 3)
Zaključek
V članku sem na podlagi poročanja liberalnega slovenskega časopisa
Slovenski narod v obdobju 1868–1914 prikazal štiri razsežnosti reprezenta-
cij Kolpe kot mejne reke: 1) Kolpa kot element ideološkega povezovanja; 2)
upravljanje s Kolpo; 3) zapore in oviranje prometa na Kolpi; 4) Kolpa kot
nevarna reka. V pisanju časopisa o Kolpi se lepo kaže glavna značilnos-
ti mejnih rek: neločljivo razmerje med mejno reko kot družbenim/politič-
nim konceptom in reko kot naravnim pojavom. Mejna reka je fenomen,
ki ga določata dve sferi s povsem različnima načinoma delovanja: druž-
bena realnost in realnost narave (spreminjanje struge, poplave, presiha-
nja). Interakcija med obema sferama ni niti preprosta niti stalna in jo lahko
opredelimo zgolj v zgodovinskem kontekstu. Seveda mejna reka ni edini fe-
nomen, za katerega to velja, je pa eden izmed najočitnejših. Prav tako je oči-
tno, da se lahko družbena realnost manifestira zgolj v naravi. Dejstvo, da
meja poteka med dvema entitetama po reki, določa tudi politično in druž-
beno naravo reke, in obratno, dejstvo, da ima neka reka mejni status, vpli-
va na njeno fizično realnost.
223
