Page 229 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 229
tovanje v vojni vihri na podlagi
dnevniških zapisov
Žarko Lazarević
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
zarko.lazarevic@guest.arnes.si
Uvod
V članku bom predstavil nekaj plati gospodarjenja med vojno v Sloveniji.
V predstavitvi bom zajel obe svetovni vojni, prvo in drugo, ki sta temelji-
to zaznamovali življenje. Predstavil bom nekaj sprememb, nekaj prilago-
ditev kmečkega gospodarstva vojnim razmeram, ko so kmetje skušali oh-
raniti običajni ritem dela, tako kot so bili navajeni. Ker želim predstaviti
odlomke iz vsakodnevne prakse, bi lahko sledečo razpravo opredelili kot
prikaz nekaterih lokalnih fenomenov z ozadjem modernih vojn, človeško
izkušnjo v totaliteti vojne. To je tudi razlog, da v ospredju predstavitve ni
makroperspektiva kmetijstva med vojno. Ta perspektiva je obsežno pred-
stavljena v literaturi, pri čemer v seznamu navajam le najznačilnejše prime-
re v mednarodnem (Broadberry in Harrison 2005; Harrison 1998; Schultz
1945; Offer 1989) ali domačem prostoru (Himmelreich 2001; Mikuž 1969;
Svoljšak in Antoličič 2018; Šorn 2007; 2018; Vodopivec in Kleindienst 2005).
V razpravi bo makroperspektiva omenjena le bežno, toliko, kolikor je nuj-
no za osnovno kontekstualizacijo. Predvsem je moja želja predstaviti pojav-
ne oblike vsakodnevnih praks v času vojne. Priložnost za to se mi ponuja
po zaslugi dveh dnevnikov. V času druge svetovne vojne pa želim dodat-
no opozoriti tudi na problematiko kmečkih dolgov, to je na kontinuiteto
terjatev kot dela premoženja. Okupatorji so sicer odpravili jugoslovansko/
slovensko oblast, vendar niso odpravili dolžniško-upniških razmerij. Ta so
preživela tudi vojno stvarnost.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).227-240 227
dnevniških zapisov
Žarko Lazarević
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
zarko.lazarevic@guest.arnes.si
Uvod
V članku bom predstavil nekaj plati gospodarjenja med vojno v Sloveniji.
V predstavitvi bom zajel obe svetovni vojni, prvo in drugo, ki sta temelji-
to zaznamovali življenje. Predstavil bom nekaj sprememb, nekaj prilago-
ditev kmečkega gospodarstva vojnim razmeram, ko so kmetje skušali oh-
raniti običajni ritem dela, tako kot so bili navajeni. Ker želim predstaviti
odlomke iz vsakodnevne prakse, bi lahko sledečo razpravo opredelili kot
prikaz nekaterih lokalnih fenomenov z ozadjem modernih vojn, človeško
izkušnjo v totaliteti vojne. To je tudi razlog, da v ospredju predstavitve ni
makroperspektiva kmetijstva med vojno. Ta perspektiva je obsežno pred-
stavljena v literaturi, pri čemer v seznamu navajam le najznačilnejše prime-
re v mednarodnem (Broadberry in Harrison 2005; Harrison 1998; Schultz
1945; Offer 1989) ali domačem prostoru (Himmelreich 2001; Mikuž 1969;
Svoljšak in Antoličič 2018; Šorn 2007; 2018; Vodopivec in Kleindienst 2005).
V razpravi bo makroperspektiva omenjena le bežno, toliko, kolikor je nuj-
no za osnovno kontekstualizacijo. Predvsem je moja želja predstaviti pojav-
ne oblike vsakodnevnih praks v času vojne. Priložnost za to se mi ponuja
po zaslugi dveh dnevnikov. V času druge svetovne vojne pa želim dodat-
no opozoriti tudi na problematiko kmečkih dolgov, to je na kontinuiteto
terjatev kot dela premoženja. Okupatorji so sicer odpravili jugoslovansko/
slovensko oblast, vendar niso odpravili dolžniško-upniških razmerij. Ta so
preživela tudi vojno stvarnost.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).227-240 227
