Page 233 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 233
kmetovanje v vojni vihr i na podlagi dnevniških zapisov
li velik del presežne likvidnosti, ob tem pa tudi izkazovali od oblasti priča-
kovano domoljubno dejanje. Črniški duhovnik je veliko pisal o postopnem
spreminjanju percepcij denarja, od redke in cenjene dobrine je denar pos-
tajal predostopen. S tem je posredno opisoval vsakodnevne manifestacije
inflacije cen in tudi denarne inflacije. Ljudje so postopno spreminjali eko-
nomsko obnašanje, krepile so se oblike potrošnje, ki so šle prek predvojnih
meril spodobnosti. Motilo ga je, da sta med farani izginjala duh varčnosti,
skromnosti in zmožnost samoomejevanja, ne samo pri potrošniških pra-
ksah, temveč tudi v drugih oblikah življenja. Predvojni svet vasi, vzpostav-
ljena razmerja in odnosi, stratifikacije in vrednote so se z vsakim letom voj-
ne bolj umikali novi, vojni »normalnosti«.
Ena od pomembnih »stranskih« posledic velikega števila vojakov v
in okoli vasi je bil vznik prostitucije v vasi. Šlo je za pojav, ki ga pred voj-
no praktično niso poznali. Dogajal se je nekje drugje, samo v domači vasi
ne. Župnika je prostitucija zelo onesrečevala. V dnevniku je sicer pisal
brez imen, vendar je z drugimi značilnostmi lociral hiše, kjer je prosti-
tucija postala pomemben ali izključni vir dohodka. Vzrok je videl v re-
vščini, saj določen del prebivalstva na majhnih kmetijah v času vojne ni
mogel pridelati zadostnih količin pridelkov. Majhne kmetije in številčne
družine so povzročale revščino, materialno in duhovno, kar je spodbuja-
lo prostitucijo. Pred vojno so bili mnogi vaščani, zlasti iz majhnih kme-
tij, zaposleni pri večjih kmetih. Z vojno je ta možnost zaposlitve posto-
pno usihala. Kot priča dnevnik, pa prostitucija ni bila edina nadloga, ki
jo je prinesla vojna. Širil se je obseg uničenih polj, travnikov ali sadovnja-
kov, saj je kmečka zemljišča po svojih potrebah zasedala vojska. Zaradi
tega se je med vojno delež obdelovalnih površin skrčil, kar tudi ni osta-
lo brez posledic. Obseg kmetijske produkcije je nenehno upadal, na kon-
cu so kmetje komaj pridelali dovolj za lastne prehrambne potrebe. Ob tem
je nastopil še dodaten socialni pojav. Izjemno je naraslo število kraj; bolj
se je bližal konec vojne, več jih je bilo. Kradlo se je vse, orodje, živino, pri-
delke, poleg drugih posevkov je izginjalo tudi nezrelo sadje. Po župniku
pa niso kradli samo vojaki, temveč tudi domačini, skušnjave in preizkuš-
nje so bile prevelike. Opis vojnih razmer v vasi Črniče se zaključi z dra-
matičnim tonom. Duhovnik Alojzij Novak ogorčeno zapiše, da je nasto-
pila moralna degradacije župljanov, z njo pa tudi občutek za pravičnost
in red. V takih razmerah je bil manjši potres, ki so ga čutili leta 1917, zanj
samo opozorilni znak Božje jeze zaradi vsestranske degeneracije njegovih
vaščanov (Novak 2014).
231
li velik del presežne likvidnosti, ob tem pa tudi izkazovali od oblasti priča-
kovano domoljubno dejanje. Črniški duhovnik je veliko pisal o postopnem
spreminjanju percepcij denarja, od redke in cenjene dobrine je denar pos-
tajal predostopen. S tem je posredno opisoval vsakodnevne manifestacije
inflacije cen in tudi denarne inflacije. Ljudje so postopno spreminjali eko-
nomsko obnašanje, krepile so se oblike potrošnje, ki so šle prek predvojnih
meril spodobnosti. Motilo ga je, da sta med farani izginjala duh varčnosti,
skromnosti in zmožnost samoomejevanja, ne samo pri potrošniških pra-
ksah, temveč tudi v drugih oblikah življenja. Predvojni svet vasi, vzpostav-
ljena razmerja in odnosi, stratifikacije in vrednote so se z vsakim letom voj-
ne bolj umikali novi, vojni »normalnosti«.
Ena od pomembnih »stranskih« posledic velikega števila vojakov v
in okoli vasi je bil vznik prostitucije v vasi. Šlo je za pojav, ki ga pred voj-
no praktično niso poznali. Dogajal se je nekje drugje, samo v domači vasi
ne. Župnika je prostitucija zelo onesrečevala. V dnevniku je sicer pisal
brez imen, vendar je z drugimi značilnostmi lociral hiše, kjer je prosti-
tucija postala pomemben ali izključni vir dohodka. Vzrok je videl v re-
vščini, saj določen del prebivalstva na majhnih kmetijah v času vojne ni
mogel pridelati zadostnih količin pridelkov. Majhne kmetije in številčne
družine so povzročale revščino, materialno in duhovno, kar je spodbuja-
lo prostitucijo. Pred vojno so bili mnogi vaščani, zlasti iz majhnih kme-
tij, zaposleni pri večjih kmetih. Z vojno je ta možnost zaposlitve posto-
pno usihala. Kot priča dnevnik, pa prostitucija ni bila edina nadloga, ki
jo je prinesla vojna. Širil se je obseg uničenih polj, travnikov ali sadovnja-
kov, saj je kmečka zemljišča po svojih potrebah zasedala vojska. Zaradi
tega se je med vojno delež obdelovalnih površin skrčil, kar tudi ni osta-
lo brez posledic. Obseg kmetijske produkcije je nenehno upadal, na kon-
cu so kmetje komaj pridelali dovolj za lastne prehrambne potrebe. Ob tem
je nastopil še dodaten socialni pojav. Izjemno je naraslo število kraj; bolj
se je bližal konec vojne, več jih je bilo. Kradlo se je vse, orodje, živino, pri-
delke, poleg drugih posevkov je izginjalo tudi nezrelo sadje. Po župniku
pa niso kradli samo vojaki, temveč tudi domačini, skušnjave in preizkuš-
nje so bile prevelike. Opis vojnih razmer v vasi Črniče se zaključi z dra-
matičnim tonom. Duhovnik Alojzij Novak ogorčeno zapiše, da je nasto-
pila moralna degradacije župljanov, z njo pa tudi občutek za pravičnost
in red. V takih razmerah je bil manjši potres, ki so ga čutili leta 1917, zanj
samo opozorilni znak Božje jeze zaradi vsestranske degeneracije njegovih
vaščanov (Novak 2014).
231
