Page 232 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 232
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
mi žita, fižola, graha, boba, leče, domačega olja. Oblasti so regulirale tako
rekoč vsako dejavnost na kmetijah (Fischer 2005, 148–49).
To makropodobo lahko konfrontiramo z dnevniškimi zapiski. Po
dnevniku sodeč je bilo med prvo svetovno vojno temeljno vprašanje na po-
deželju pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu. Občutili so pomanjkanje
ljudi kot tudi delovnih živali. Slovensko kmetijstvo tega časa še ni bilo viso-
ko učinkovito, v njem je prevladovalo fizično delo, kmečka fizična moč in
uporaba delovnih živali sta bili nepogrešljivi za nemoten proizvodni pro-
ces. Ženske in otroci so nadomeščali mlajše in starejše moške, ki so bili
vpoklicani v vojsko. S tem se je spreminjala tudi tradicionalna podoba de-
litve dela po spolu, pomen ženskega dela v kmetijstvu je izjemno narasel.
Če so moške nekako še lahko nadomestile ženske in otroci ali celo vojni
ujetniki, pa so bile razmere na področju delovnih živali mnogo kritičnejše.
Konfiskacija delovnih živali za vojaške potrebe je imela dve vrsti posledic:
na eni strani je bilo vprašanje načina obdelovanja polj z zmanjšanim števi-
lom konj in volov, na drugi strani vprašanje prehrane. Pomanjkanja delov-
nih živali ni bilo mogoče nadoknaditi kratkoročno, problem je bil struk-
turne in dolgoročne narave. V takih razmerah je bilo kmečko prebivalstvo
še bolj fizično obremenjeno kot v času pred vojno. Posledice so bile očitne,
ni jim bilo mogoče ubežati. Analizirani dnevnik je poln vpisov, ki govori-
jo, kako pridelek v kmetijstvu konstantno pada. Še več, dnevnik neusmilje-
no prikaže kruto realnost ob koncu vojne. Takrat je kmetijska produkcija v
vasi Črniče zadostovala zgolj za preživetje prebivalstva.
Bližina bojišča, soška fronta,so imela enormno velik vpliv na kmetij-
stvo. Vas Črniče je bila zadnja vas, ki je niso evakuirali zaradi vojaških ope-
racij na fronti. Vaščani so lahko opazovali dnevne premike vojaštva sko-
zi vas. Vojaške enote so se občasno tudi utaborile ob ali v vasi. Za določen
čas so ob robu postavili tudi taborišče za vojne ujetnike. Vse to je imelo dve
ekonomski posledici. Povpraševanje po kmečkih pridelkih in artiklih se je
enormno povečalo. V času, ko so kmetijske cene že na splošno zelo nara-
sle, je bila rast cen na lokalnem trgu v Črničah še bistveno višja. Vojaki so
bili zvesti odjemalci. Kmečka gospodarstva so si finančno naglo opomogla,
preplavljena so bila z denarjem. V zelo kratkem času so kmetje odplačali
vse svoje dolgove, ki so bili pred vojno visoki. Prav tako so z lahkoto odpla-
čali vse zaostale dote, ki so jih obljubili hčeram ob vstopanju v zakonski
stan. Lokalna kreditna zadruga je bila visoko likvidna kot nikoli poprej. V
pomanjkanju povpraševanja po kreditih, se je zadruga presežka likvidnosti
reševala z velikimi nakupi obveznic vojnih posojil. Na ta način so investira-
230
mi žita, fižola, graha, boba, leče, domačega olja. Oblasti so regulirale tako
rekoč vsako dejavnost na kmetijah (Fischer 2005, 148–49).
To makropodobo lahko konfrontiramo z dnevniškimi zapiski. Po
dnevniku sodeč je bilo med prvo svetovno vojno temeljno vprašanje na po-
deželju pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu. Občutili so pomanjkanje
ljudi kot tudi delovnih živali. Slovensko kmetijstvo tega časa še ni bilo viso-
ko učinkovito, v njem je prevladovalo fizično delo, kmečka fizična moč in
uporaba delovnih živali sta bili nepogrešljivi za nemoten proizvodni pro-
ces. Ženske in otroci so nadomeščali mlajše in starejše moške, ki so bili
vpoklicani v vojsko. S tem se je spreminjala tudi tradicionalna podoba de-
litve dela po spolu, pomen ženskega dela v kmetijstvu je izjemno narasel.
Če so moške nekako še lahko nadomestile ženske in otroci ali celo vojni
ujetniki, pa so bile razmere na področju delovnih živali mnogo kritičnejše.
Konfiskacija delovnih živali za vojaške potrebe je imela dve vrsti posledic:
na eni strani je bilo vprašanje načina obdelovanja polj z zmanjšanim števi-
lom konj in volov, na drugi strani vprašanje prehrane. Pomanjkanja delov-
nih živali ni bilo mogoče nadoknaditi kratkoročno, problem je bil struk-
turne in dolgoročne narave. V takih razmerah je bilo kmečko prebivalstvo
še bolj fizično obremenjeno kot v času pred vojno. Posledice so bile očitne,
ni jim bilo mogoče ubežati. Analizirani dnevnik je poln vpisov, ki govori-
jo, kako pridelek v kmetijstvu konstantno pada. Še več, dnevnik neusmilje-
no prikaže kruto realnost ob koncu vojne. Takrat je kmetijska produkcija v
vasi Črniče zadostovala zgolj za preživetje prebivalstva.
Bližina bojišča, soška fronta,so imela enormno velik vpliv na kmetij-
stvo. Vas Črniče je bila zadnja vas, ki je niso evakuirali zaradi vojaških ope-
racij na fronti. Vaščani so lahko opazovali dnevne premike vojaštva sko-
zi vas. Vojaške enote so se občasno tudi utaborile ob ali v vasi. Za določen
čas so ob robu postavili tudi taborišče za vojne ujetnike. Vse to je imelo dve
ekonomski posledici. Povpraševanje po kmečkih pridelkih in artiklih se je
enormno povečalo. V času, ko so kmetijske cene že na splošno zelo nara-
sle, je bila rast cen na lokalnem trgu v Črničah še bistveno višja. Vojaki so
bili zvesti odjemalci. Kmečka gospodarstva so si finančno naglo opomogla,
preplavljena so bila z denarjem. V zelo kratkem času so kmetje odplačali
vse svoje dolgove, ki so bili pred vojno visoki. Prav tako so z lahkoto odpla-
čali vse zaostale dote, ki so jih obljubili hčeram ob vstopanju v zakonski
stan. Lokalna kreditna zadruga je bila visoko likvidna kot nikoli poprej. V
pomanjkanju povpraševanja po kreditih, se je zadruga presežka likvidnosti
reševala z velikimi nakupi obveznic vojnih posojil. Na ta način so investira-
230
