Page 231 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 231
kmetovanje v vojni vihr i na podlagi dnevniških zapisov
ga in socialnega življenja. Dnevnika pričata o velikih razlikah med prvo in
drugo svetovno vojno, o dveh povsem različnih kontekstih. Med prvo sve-
tovno vojno je bilo slovensko ozemlje v centru Habsburške monarhije, v
zaledju soške fronte. In prav neposredno zaledje soške fronte dokumenti-
ra prvi dnevnik. V primerjavi z drugo svetovno vojno je bila prva relativno
»znosna«. Znosna v pomenu, da so bile bojne linije in nasprotne strani jas-
no ločene. Druga svetovna vojna je prinesla povsem drugačne razmere. Bila
je veliko bolj zapletena, položaj veliko bolj negotov. Oba avtorja poudarja-
ta kompleksnost časa svetovnih vojn. Kažeta na večplastnost procesov oku-
pacije, odporniškega gibanja, državljanske vojne, ki je potekala pretežno na
podeželju in neposredno prizadela kmete.
Dnevno nasilje je bilo del kmečkega vsakdana, seglo je praktično v
zadnjo vas, na zadnjo kmetijo, do zadnje kmečke družine. Vse to ni osta-
lo brez posledic za kmečko gospodarstvo. V mnogih primerih je bilo delo
na kmetijah praktično onemogočeno. Kmetje so bili aktivno udeleženi v
državljanski vojni, ki je potekala v času okupacije. Drugače tudi ni mog-
lo biti, kmečka populacija je bila namreč v Sloveniji pred drugo svetov-
no vojno najštevilčnejša skupina prebivalstva. Okupacija in državljanska
vojna sta močno utesnili prostor gospodarjenja na podeželju. Vse pred-
vojne politične in ideološke delitve, podprte z vojaško močjo, so privre-
le na plan. Med državljansko vojno so se razdelile vasi, rodbine, sosedje,
celo družine.
1. Izzivi prve svetovne vojne
Dnevnika pričata, kako je bila sposobnost prilagajanja med vojno na ne-
nehni preizkušnji. Prilagodljivost je sicer široka, večplastna kategorija, ven-
dar jo lahko razdelimo na ekonomsko in socialno prilagodljivost. Vojna je
pomenila ogromen prelom v vsakdanjem življenju kmetov. Tu navajamo le
nekaj ukrepov, ki so močno posegli v kmečki vsakdan in določali parame-
tre gospodarjenja. Že leta 1914 so prepovedali izvoz vseh živilskih pridelkov
ter uvedli nadzor nad vsemi živilskimi cenami. Kasneje so živilskim iz-
delkom določili maksimirane cene . Tekom vojne so izdali celo vrsto pred-
pisov, ki so urejali preskrbo s hrano. Avgusta 1914 so prepovedali izvoz
moke, decembra so prepovedali klanje breje živine, kasneje klanje govedi
in prašičev nasploh. Prepovedali so uporabo žit in moke za krmljenje živi-
ne. Marca 1915 so omejili potrošnjo z uvedbo krušnih nakaznic. Posebej so
predpisali sestavine kruha in drugih izdelkov. Kruh ali žita je bilo prepove-
dano uporabljati za kuhanje žganja. Leta 1915 so oblasti začele z zaplemba-
229
ga in socialnega življenja. Dnevnika pričata o velikih razlikah med prvo in
drugo svetovno vojno, o dveh povsem različnih kontekstih. Med prvo sve-
tovno vojno je bilo slovensko ozemlje v centru Habsburške monarhije, v
zaledju soške fronte. In prav neposredno zaledje soške fronte dokumenti-
ra prvi dnevnik. V primerjavi z drugo svetovno vojno je bila prva relativno
»znosna«. Znosna v pomenu, da so bile bojne linije in nasprotne strani jas-
no ločene. Druga svetovna vojna je prinesla povsem drugačne razmere. Bila
je veliko bolj zapletena, položaj veliko bolj negotov. Oba avtorja poudarja-
ta kompleksnost časa svetovnih vojn. Kažeta na večplastnost procesov oku-
pacije, odporniškega gibanja, državljanske vojne, ki je potekala pretežno na
podeželju in neposredno prizadela kmete.
Dnevno nasilje je bilo del kmečkega vsakdana, seglo je praktično v
zadnjo vas, na zadnjo kmetijo, do zadnje kmečke družine. Vse to ni osta-
lo brez posledic za kmečko gospodarstvo. V mnogih primerih je bilo delo
na kmetijah praktično onemogočeno. Kmetje so bili aktivno udeleženi v
državljanski vojni, ki je potekala v času okupacije. Drugače tudi ni mog-
lo biti, kmečka populacija je bila namreč v Sloveniji pred drugo svetov-
no vojno najštevilčnejša skupina prebivalstva. Okupacija in državljanska
vojna sta močno utesnili prostor gospodarjenja na podeželju. Vse pred-
vojne politične in ideološke delitve, podprte z vojaško močjo, so privre-
le na plan. Med državljansko vojno so se razdelile vasi, rodbine, sosedje,
celo družine.
1. Izzivi prve svetovne vojne
Dnevnika pričata, kako je bila sposobnost prilagajanja med vojno na ne-
nehni preizkušnji. Prilagodljivost je sicer široka, večplastna kategorija, ven-
dar jo lahko razdelimo na ekonomsko in socialno prilagodljivost. Vojna je
pomenila ogromen prelom v vsakdanjem življenju kmetov. Tu navajamo le
nekaj ukrepov, ki so močno posegli v kmečki vsakdan in določali parame-
tre gospodarjenja. Že leta 1914 so prepovedali izvoz vseh živilskih pridelkov
ter uvedli nadzor nad vsemi živilskimi cenami. Kasneje so živilskim iz-
delkom določili maksimirane cene . Tekom vojne so izdali celo vrsto pred-
pisov, ki so urejali preskrbo s hrano. Avgusta 1914 so prepovedali izvoz
moke, decembra so prepovedali klanje breje živine, kasneje klanje govedi
in prašičev nasploh. Prepovedali so uporabo žit in moke za krmljenje živi-
ne. Marca 1915 so omejili potrošnjo z uvedbo krušnih nakaznic. Posebej so
predpisali sestavine kruha in drugih izdelkov. Kruh ali žita je bilo prepove-
dano uporabljati za kuhanje žganja. Leta 1915 so oblasti začele z zaplemba-
229
