Page 259 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 259
sporoča molk? Poskus interdisciplinarne
etnološke in psihoterapevtske interpretacije
(po)vojnih spominov na primeru Primorske
Katja Hrobat Virloget
UP FHŠ, Oddelek za antropologijo in kulturne študije in Inštitut za medkulturne študije
katja.hrobat@fhs.upr.si
Janez Logar
Toplina. Zakonski in družinski center.
janez.logar4@siol.net
Uvod
Molk. Tema, ki je premalo reflektirana v etnološkem/antropološkem raz-
iskovanju, pa čeprav so ravno ljudje tisti, s katerimi imamo etnologi opra-
viti. Pri izobraževanju etnologa nikoli nihče ne pouči, koliko neizrečenega
se skriva izza besed in kako to zaznati. Po drugi strani pa je ravno neizre-
čeno tisto, na čemur sloni psihoterapija. Tišina oziroma molk je v terapev-
tskem odnosu zaznana kot možnost vstopa v intrapsihični svet človeka in
hkrati kot možnost za spremembe (Bohak 2012, 40–51; Tojnko 2014, 72–75).
Terensko metodo oziroma etnografijo lahko razumemo kot dialog
med raziskovalcem in raziskovanim, prek katerega poskušamo razume-
ti pomen družbenega življenja v času in prostoru (Reed 2012, 87) ali kot
srečanje dveh zbirov pomenov, etnografa in preučevanega (Benzecry 2017,
25; Reed 2010). Tako na raziskovalca kot na raziskovanega vplivajo zave-
stni in nezavedni psihološki procesi (Corin 2007, 23). Psihologinja in an-
tropologinja E. Corin poudarja pomen subjektivne izkušnje pri oblikova-
nju etnološkega znanja, pri čemer je objektivna realnost prividna; vsi naši
opisi »drugega« so namreč posledica naših lastnih projekcij, ki ležijo glo-
boko v nas in se jih pogosto niti ne zavedamo (Corin 2007, 23). Ničesar
namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega. Do objektivnosti pridemo
s pomočjo subjektivnosti (Tojnko 2014, 36). Naše osebne izkušnje se kot
objekti, podobe zapišejo v našo psihično strukturo, ki je pogosto nezave-
dna. Govorimo o psihoorganskem sistemu podob posameznika, ki so bole-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).257-274 257
etnološke in psihoterapevtske interpretacije
(po)vojnih spominov na primeru Primorske
Katja Hrobat Virloget
UP FHŠ, Oddelek za antropologijo in kulturne študije in Inštitut za medkulturne študije
katja.hrobat@fhs.upr.si
Janez Logar
Toplina. Zakonski in družinski center.
janez.logar4@siol.net
Uvod
Molk. Tema, ki je premalo reflektirana v etnološkem/antropološkem raz-
iskovanju, pa čeprav so ravno ljudje tisti, s katerimi imamo etnologi opra-
viti. Pri izobraževanju etnologa nikoli nihče ne pouči, koliko neizrečenega
se skriva izza besed in kako to zaznati. Po drugi strani pa je ravno neizre-
čeno tisto, na čemur sloni psihoterapija. Tišina oziroma molk je v terapev-
tskem odnosu zaznana kot možnost vstopa v intrapsihični svet človeka in
hkrati kot možnost za spremembe (Bohak 2012, 40–51; Tojnko 2014, 72–75).
Terensko metodo oziroma etnografijo lahko razumemo kot dialog
med raziskovalcem in raziskovanim, prek katerega poskušamo razume-
ti pomen družbenega življenja v času in prostoru (Reed 2012, 87) ali kot
srečanje dveh zbirov pomenov, etnografa in preučevanega (Benzecry 2017,
25; Reed 2010). Tako na raziskovalca kot na raziskovanega vplivajo zave-
stni in nezavedni psihološki procesi (Corin 2007, 23). Psihologinja in an-
tropologinja E. Corin poudarja pomen subjektivne izkušnje pri oblikova-
nju etnološkega znanja, pri čemer je objektivna realnost prividna; vsi naši
opisi »drugega« so namreč posledica naših lastnih projekcij, ki ležijo glo-
boko v nas in se jih pogosto niti ne zavedamo (Corin 2007, 23). Ničesar
namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega. Do objektivnosti pridemo
s pomočjo subjektivnosti (Tojnko 2014, 36). Naše osebne izkušnje se kot
objekti, podobe zapišejo v našo psihično strukturo, ki je pogosto nezave-
dna. Govorimo o psihoorganskem sistemu podob posameznika, ki so bole-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).257-274 257
