Page 307 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 307
v jugoslaviji ne poznamo stavk, imamo pa nek aj pr ekinitev dela ...
vanja stavke, so poleg tega poudarjali, da so bile zahteve rudarjev deloma
upravičene, a še več je bilo »poskusov podtikanja, zlonamernega namigova-
nja, parolarstva, nekonstruktivne kritike, neverjetno močno pa je bila pri-
sotna uravnilovka in ‚teorija enakih želodcev‘« (SIKVEL, Politična ocena).
Sama stavka je izbruhnila po povsem enakem receptu, »cca. 10 zapo-
slenih na koti 30 čela A je začelo spraševati tehničnega vodjo obrata ing.
Oblak Zdravka o tem, kako je z ureditvijo osebnih dohodkov«. Z odgovo-
ri niso bili zadovoljni, nakar so naslednji dan ponovno intervenirali, tret-
jič pa ostali v jami, kjer so jim 12. aprila dopoldan inženirji po jaških razla-
gali o finančni situaciji. Prepričevanja pa so bila neuspešna in popoldan se
je »izsiljeni sestanek« spremenil v prekinitev dela. Zgolj za zanimivost naj
dodam, da je bila ena od rudarskih zahtev tudi, da naj se o situaciji v ru-
dniku Velenje seznani »tovariša Tita«. V prvi izmeni je stavkalo med 400
in 500 rudarjev, med njimi precej tudi članov ZK, kmalu so pričeli prihaja-
ti tudi drugi, glas o stavki pa je segel tudi v rudnik svinca v Mežici, kjer so
se s stavko solidarizirali. Vodstvo rudnika in družbenopolitični organi so
poskušali »kričače« izolirati tudi tako, da so člani ZK med zbranimi »op-
ravili proces notranje diferenciacije«. Vmes je potekala izredna konferenca
rudniške ZK, kjer so sprejeli več sklepov, ki so rudarskim zahtevam ugodi-
li. »Na koncu je direktor rudnika zagotovil, da se bodo sprejeta stališča za-
gotovo uresničila, saj stoje za njimi vsi komunisti rudnika, predsedstvo RO
sindikata in najodgovornejši organi republike. /.../ Navzoči so z aplavzom
sprejeli stališče konference.« (SIKVEL, Politična ocena) Analiza vzrokov je
pogojevala kopico akcij, ki so jih v naslednjih mesecih delegirali različnim
sektorjem, zajemale pa so tako uskladitev cen avtobusnih vozovnic kot tudi
izboljšanje informiranja in preprečevanje ustvarjanja konfliktnih situacij.
O sankcijah v poročilu ni govora.
Obdobje »omejevanja konfliktov« ima še eno značilnost. Spremembe
so posledica dušenja konfliktov, ki so nastajali konec šestdesetih in v za-
četku sedemdesetih let, ko so je povečevala avtonomna vloga republik
ter gospodarskih in družbenih organizacij. V sedemdesetih letih se ura-
dna stališča do stavke niso spremenila, toda v primerjavi z drugo polovico
šestdesetih let so bile ponovno močneje prisotne težnje, da bi stavke prikri-
li, če že ne preprečili. Zakon o združenem delu je zato omogočal označitev
stavke za »kršitev delovne obveznosti« oziroma »kršitev samoupravljavske
funkcije«. Za predčasno odkrivanje in preprečevanje takšnih konfliktov
305
vanja stavke, so poleg tega poudarjali, da so bile zahteve rudarjev deloma
upravičene, a še več je bilo »poskusov podtikanja, zlonamernega namigova-
nja, parolarstva, nekonstruktivne kritike, neverjetno močno pa je bila pri-
sotna uravnilovka in ‚teorija enakih želodcev‘« (SIKVEL, Politična ocena).
Sama stavka je izbruhnila po povsem enakem receptu, »cca. 10 zapo-
slenih na koti 30 čela A je začelo spraševati tehničnega vodjo obrata ing.
Oblak Zdravka o tem, kako je z ureditvijo osebnih dohodkov«. Z odgovo-
ri niso bili zadovoljni, nakar so naslednji dan ponovno intervenirali, tret-
jič pa ostali v jami, kjer so jim 12. aprila dopoldan inženirji po jaških razla-
gali o finančni situaciji. Prepričevanja pa so bila neuspešna in popoldan se
je »izsiljeni sestanek« spremenil v prekinitev dela. Zgolj za zanimivost naj
dodam, da je bila ena od rudarskih zahtev tudi, da naj se o situaciji v ru-
dniku Velenje seznani »tovariša Tita«. V prvi izmeni je stavkalo med 400
in 500 rudarjev, med njimi precej tudi članov ZK, kmalu so pričeli prihaja-
ti tudi drugi, glas o stavki pa je segel tudi v rudnik svinca v Mežici, kjer so
se s stavko solidarizirali. Vodstvo rudnika in družbenopolitični organi so
poskušali »kričače« izolirati tudi tako, da so člani ZK med zbranimi »op-
ravili proces notranje diferenciacije«. Vmes je potekala izredna konferenca
rudniške ZK, kjer so sprejeli več sklepov, ki so rudarskim zahtevam ugodi-
li. »Na koncu je direktor rudnika zagotovil, da se bodo sprejeta stališča za-
gotovo uresničila, saj stoje za njimi vsi komunisti rudnika, predsedstvo RO
sindikata in najodgovornejši organi republike. /.../ Navzoči so z aplavzom
sprejeli stališče konference.« (SIKVEL, Politična ocena) Analiza vzrokov je
pogojevala kopico akcij, ki so jih v naslednjih mesecih delegirali različnim
sektorjem, zajemale pa so tako uskladitev cen avtobusnih vozovnic kot tudi
izboljšanje informiranja in preprečevanje ustvarjanja konfliktnih situacij.
O sankcijah v poročilu ni govora.
Obdobje »omejevanja konfliktov« ima še eno značilnost. Spremembe
so posledica dušenja konfliktov, ki so nastajali konec šestdesetih in v za-
četku sedemdesetih let, ko so je povečevala avtonomna vloga republik
ter gospodarskih in družbenih organizacij. V sedemdesetih letih se ura-
dna stališča do stavke niso spremenila, toda v primerjavi z drugo polovico
šestdesetih let so bile ponovno močneje prisotne težnje, da bi stavke prikri-
li, če že ne preprečili. Zakon o združenem delu je zato omogočal označitev
stavke za »kršitev delovne obveznosti« oziroma »kršitev samoupravljavske
funkcije«. Za predčasno odkrivanje in preprečevanje takšnih konfliktov
305
