Page 308 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 308
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
so poleg drugih, danes manj spornih funkcij4 v kolektivih skrbeli komi-
teji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (Janša 1986, 40).
Preprečevanje stavk je bilo tako del nalog državnega obrambnega sistema,
ki pa na tem polju ni bil najbolj uspešen (Kavčič idr. 1991, 85). Število stavk
je namreč še vedno ostalo relativno visoko, med avgustom 1973 in septem-
brom 1974 jih je bilo tako v Sloveniji 44, od leta 1974 do 1976 pa kar 161.
5. Eskalacija konfliktov
Konec sedemdesetih let je gospodarski položaj v Jugoslaviji začel kazati
znake resnih težav, ki so jo jih do smrti predsednika Tita maja 1980 delo-
ma poskušali prikrivati. Kmalu zatem je nastopilo obdobje, ki mu lahko
rečemo le družbena in ekonomska kriza. Znašli smo se v »obdobju spro-
ščanja konfliktov«. S ponovnim poudarjanjem pomena tržne ekonomije
v nasprotju z »dogovorno ekonomijo« so se pričele spreminjati vrednote.
Za razliko od prej navedenih sprememb pa lahko ugotovimo, da so te ide-
ološke orientacije mnogo počasneje spremljale institucionalne spremem-
be in se je stara struktura iz sedemdesetih let praktično ohranila vse do
konca obstoja Jugoslavije. Novi zakon o podjetjih, ki je uvajal tržno gospo-
darstvo, je bil tako v uradnem listu objavljen na silvestrovo 1988 (Žerdin
2016). V času najhujšega zategovanja pasov, ko je bila država praktično pod
upravo Mednarodnega denarnega sklada in je vlada Milke Planinc stan-
dard državljanov za dotedanje jugoslovanske razmere pripeljala na dno, je
bilo število stavk podobno kot ob koncu sedemdesetih let. Eskalacija stavk
v Jugoslaviji je pričela v letu 1985, ko je bil siceršnjega zategovanja pasu pod
novo vlado Branka Mikulića konec. Gospodarski sistem se je zapletal sam
vase, delavski dohodki so postajali vse bolj pereče vprašanje. V drugi po-
lovici osemdesetih let so raziskovalci stavk ugotovili, da sta se obseg in in-
tenziteta stavk drastično povečala, stavke so postajale vse bolj množične in
daljše. Stavke, o katerih je bilo govora v prejšnjih obdobjih, so navadno za-
jele dele delovnih organizacij in so bile kratke. V tem času pa že lahko go-
vorimo o tem, da so stavke zajele celotne organizacije, vse več je bilo poja-
vov solidarnostnih stavk, stavk celotne panoge in prvi poskusi generalnih
stavk. Glavni in edini vzrok za stavko pa je bil še vedno višina osebnih do-
hodkov. Pomembna pa je bila tudi sprememba percepcije vzrokov: stavke
so bile vedno pogosteje naperjene proti dejavnikom zunaj delovnih organi-
4 Obrambni sistem izven vojaških okvirov je bil v Jugoslaviji tudi podružbljen in
komiteji so bili v vsaki osnovni celici družbe ter so združevali vse ostale oblike
obrambe.
306
so poleg drugih, danes manj spornih funkcij4 v kolektivih skrbeli komi-
teji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (Janša 1986, 40).
Preprečevanje stavk je bilo tako del nalog državnega obrambnega sistema,
ki pa na tem polju ni bil najbolj uspešen (Kavčič idr. 1991, 85). Število stavk
je namreč še vedno ostalo relativno visoko, med avgustom 1973 in septem-
brom 1974 jih je bilo tako v Sloveniji 44, od leta 1974 do 1976 pa kar 161.
5. Eskalacija konfliktov
Konec sedemdesetih let je gospodarski položaj v Jugoslaviji začel kazati
znake resnih težav, ki so jo jih do smrti predsednika Tita maja 1980 delo-
ma poskušali prikrivati. Kmalu zatem je nastopilo obdobje, ki mu lahko
rečemo le družbena in ekonomska kriza. Znašli smo se v »obdobju spro-
ščanja konfliktov«. S ponovnim poudarjanjem pomena tržne ekonomije
v nasprotju z »dogovorno ekonomijo« so se pričele spreminjati vrednote.
Za razliko od prej navedenih sprememb pa lahko ugotovimo, da so te ide-
ološke orientacije mnogo počasneje spremljale institucionalne spremem-
be in se je stara struktura iz sedemdesetih let praktično ohranila vse do
konca obstoja Jugoslavije. Novi zakon o podjetjih, ki je uvajal tržno gospo-
darstvo, je bil tako v uradnem listu objavljen na silvestrovo 1988 (Žerdin
2016). V času najhujšega zategovanja pasov, ko je bila država praktično pod
upravo Mednarodnega denarnega sklada in je vlada Milke Planinc stan-
dard državljanov za dotedanje jugoslovanske razmere pripeljala na dno, je
bilo število stavk podobno kot ob koncu sedemdesetih let. Eskalacija stavk
v Jugoslaviji je pričela v letu 1985, ko je bil siceršnjega zategovanja pasu pod
novo vlado Branka Mikulića konec. Gospodarski sistem se je zapletal sam
vase, delavski dohodki so postajali vse bolj pereče vprašanje. V drugi po-
lovici osemdesetih let so raziskovalci stavk ugotovili, da sta se obseg in in-
tenziteta stavk drastično povečala, stavke so postajale vse bolj množične in
daljše. Stavke, o katerih je bilo govora v prejšnjih obdobjih, so navadno za-
jele dele delovnih organizacij in so bile kratke. V tem času pa že lahko go-
vorimo o tem, da so stavke zajele celotne organizacije, vse več je bilo poja-
vov solidarnostnih stavk, stavk celotne panoge in prvi poskusi generalnih
stavk. Glavni in edini vzrok za stavko pa je bil še vedno višina osebnih do-
hodkov. Pomembna pa je bila tudi sprememba percepcije vzrokov: stavke
so bile vedno pogosteje naperjene proti dejavnikom zunaj delovnih organi-
4 Obrambni sistem izven vojaških okvirov je bil v Jugoslaviji tudi podružbljen in
komiteji so bili v vsaki osnovni celici družbe ter so združevali vse ostale oblike
obrambe.
306
