Page 366 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 366
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
čilnosti prebivalcev na obravnavanem območju (odstopanja pri posame-
znih kategorijah so manjša od 3 %).
Preglednica 2. Število in deleži dejansko pridobljenih anket glede na občine in spol
anketiranca
Občina Št. dejansko pridoblje- Št. dejansko pridoblje- Št. dejansko pridoblje-
nih anket (skupno) nih anket (m) nih anket (ž)
Ankaran Število
Izola Delež (%) 23 10 13
Koper Število 6,6 43,5 56,5
Piran Delež (%) 58 28 30
SKUPAJ Število 16,5 48,3 51,7
Delež (%) 208 106 102
Število 59,3 51,0 49,0
Delež (%) 62 30 32
Število 17,7 48,4 51,6
Delež (%) 351 174 177
100,0 49,6 50,4
Analizo anketnih vprašalnikov smo opravili z odprtokodno sple-
tno aplikacijo www.1ka.si, kamor so študenti vnašali pridobljene podatke,
ter z računalniškim programom MS Excel. Pri analizi podatkov smo iz-
vedli tehnike lestvičenja in izračuna deležev frekvenčnih porazdelitev, za
prikazovanje pa smo uporabili tudi grafične in kartografske tehnike pri-
kaza, izdelane z računalniškim programom ArcGIS. V slednjem smo op-
ravili tudi analizo gostote pojava, kjer smo glede na prevladujočo identite-
to anketirancev analizirali gostoto izrisanih meja Sredozemlja v Sloveniji.
Za izračun gostote linijskega pojava smo uporabili orodje Line Density iz
ArcGIS-ove razširitve Spatial Analyst, ki izračuna gostoto linijskih objek-
tov v okolici vsake izhodne celice (ESRI 2020). Metoda deluje tako, da ok-
rog vsake celice izdela krog z določenim polmerom. Dolžina dela vsake li-
nije se znotraj kroga sešteje, vsota pa se deli s površino kroga. Rezultat je
podatek o skupni dolžini izrisanih meja (v kilometrih) na kvadratni kilo-
meter, kjer so vrednosti v izhodnem sloju večje na območjih, kjer je več iz-
risanih meja. Ta podatek smo nato povprečili in dobili indeks gostote med
vrednostma 0 in 1, da smo dobili nazorno sliko o velikosti relativnih razlik
za pojav v prostoru.
Anketni vprašalnik je obsegal tri vprašanja, od katerih je prvo zah-
tevalo opredelitev anketirančeve identitete na osnovi ponujenih možnih
odgovorov (narodnostna, sredozemska, primorska, istrska, evropska). Pri
drugem vprašanju smo anketirance pozvali, da opredelitev Sredozemlja
364
čilnosti prebivalcev na obravnavanem območju (odstopanja pri posame-
znih kategorijah so manjša od 3 %).
Preglednica 2. Število in deleži dejansko pridobljenih anket glede na občine in spol
anketiranca
Občina Št. dejansko pridoblje- Št. dejansko pridoblje- Št. dejansko pridoblje-
nih anket (skupno) nih anket (m) nih anket (ž)
Ankaran Število
Izola Delež (%) 23 10 13
Koper Število 6,6 43,5 56,5
Piran Delež (%) 58 28 30
SKUPAJ Število 16,5 48,3 51,7
Delež (%) 208 106 102
Število 59,3 51,0 49,0
Delež (%) 62 30 32
Število 17,7 48,4 51,6
Delež (%) 351 174 177
100,0 49,6 50,4
Analizo anketnih vprašalnikov smo opravili z odprtokodno sple-
tno aplikacijo www.1ka.si, kamor so študenti vnašali pridobljene podatke,
ter z računalniškim programom MS Excel. Pri analizi podatkov smo iz-
vedli tehnike lestvičenja in izračuna deležev frekvenčnih porazdelitev, za
prikazovanje pa smo uporabili tudi grafične in kartografske tehnike pri-
kaza, izdelane z računalniškim programom ArcGIS. V slednjem smo op-
ravili tudi analizo gostote pojava, kjer smo glede na prevladujočo identite-
to anketirancev analizirali gostoto izrisanih meja Sredozemlja v Sloveniji.
Za izračun gostote linijskega pojava smo uporabili orodje Line Density iz
ArcGIS-ove razširitve Spatial Analyst, ki izračuna gostoto linijskih objek-
tov v okolici vsake izhodne celice (ESRI 2020). Metoda deluje tako, da ok-
rog vsake celice izdela krog z določenim polmerom. Dolžina dela vsake li-
nije se znotraj kroga sešteje, vsota pa se deli s površino kroga. Rezultat je
podatek o skupni dolžini izrisanih meja (v kilometrih) na kvadratni kilo-
meter, kjer so vrednosti v izhodnem sloju večje na območjih, kjer je več iz-
risanih meja. Ta podatek smo nato povprečili in dobili indeks gostote med
vrednostma 0 in 1, da smo dobili nazorno sliko o velikosti relativnih razlik
za pojav v prostoru.
Anketni vprašalnik je obsegal tri vprašanja, od katerih je prvo zah-
tevalo opredelitev anketirančeve identitete na osnovi ponujenih možnih
odgovorov (narodnostna, sredozemska, primorska, istrska, evropska). Pri
drugem vprašanju smo anketirance pozvali, da opredelitev Sredozemlja
364
